Lavričeva kapela, posvečena Lurški Materi božji, stoji tik ob magistralni cesti Frankolovo – Vojnik. Zgrajena je bila v času I. svetovne vojne, na pročelju so zapisali letnico 1916. Postaviti so jo dali stari starši sedanjih Lavričevih gospodarjev, ki naj bi jih bila vezala zaobljuba in zahvala, da so preživeli uničujočo kugo in tudi v zahvalo za srečno vrnitev njihovega sina iz vojne. Na mestu, kjer je danes kapela, je pred tem stal križ, ki so ga zaradi gradnje prenesli v cerkev na Gojki, kjer stoji še danes.
Lavričevi (družina Leva) so kapelico sicer obnovili pred 15-timi leti, vendar je bila zaradi neposredne bližine ceste in izgradnje kanalizacije tik ob njej, potrebna temeljite obnove, od strehe do tal, zunaj in znotraj. Da bi preprečili njeno nadaljnje propadanje, so letos zopet strnili moči in obnovitvena dela, ki so jih zaupali povečini domačim mojstrom, so stekla. V novi podobi je kapelica zasijala sredi oktobra, ko jo je blagoslovil p. Branko Cestnik, sekstet Lindek pa je spoštljiv dogodek pospremil z Marijinimi in Slomškovimi pesmimi.
Zahvala domačih je bila namenjena prav vsem, ki so pomagali pri obnovi »njihovega« sakralnega objekta, vključno z zaključnim praznovanjem, izzvenela pa je tudi kot povabilo k pogostitvi in nadaljevanju druženja sorodnikov in vseh ostalih, ki so prisostvovali temu hvalevrednemu dogodku.
Mnogoštevilne kapelice, ki krasijo našo deželo, spadajo med verska znamenja, ki so nastajala večinoma v preteklosti in so nekakšen pomnik za današnji in jutrišnji dan. Včasih so združevale mlado in staro, ene v igri, druge v molitvi. Danes se na njih ustavljajo številni pogledi, misli, želje mimoidočih. Tudi Lavričevi kapeli mimoidočih, bolje rečeno mimovozečih, obiskovalcev zagotovo ne bo manjkalo.
Sonja Jakop
