Logo MojaObčina.si
DANES
13°C
7°C
JUTRI
19°C
6°C
Oceni objavo

Za osnovno enakopravnost invalidov

»Ljudje ne vedo, kaj vse lahko komu drugemu predstavlja oviro,« opozarja predsednica Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje, Vojničanka Dragica Mirnik.
Občina Vojnik se je decembra lani pridružila redkim občinam, ki se ponašajo z listino Občina po meri invalidov. To sicer ne pomeni, da so po občini odpravili vse ovire, ki onemogočajo dostop invalidom, temveč bolj to, da so se vsi na občini zaobljubili, da bodo v prihodnjih letih poskušali življenje invalidom v občini kar se da olajšati. »Veliko truda je bilo vloženega v to, zato smo lahko na dobljeno listino ponosi vsi. Listine ne moreš ravno enostavno dobiti,« poudarja predsednica Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje, Vojničanka Dragica Mirnik.

Odkar so se lotili priprav za pridobitev listine, so v Vojniku izvedli okrogle mize na to temo, da bi izvedeli, kaj invalidi v občini najbolj pogrešajo. Nekaj pomanjkljivosti so že sproti popravili, denimo nekatere klančine na pločnikih, vzpostavili so indukcijske zanke v farnih cerkvah Nova Cerkev in Vojnik, še več dobrih del nameravajo opraviti v prihodnje.

Vse pomanjkljivosti, kot denimo previsoko postavljeni bančni avtomati pri izpostavi Abanke, niso v domeni občine, a Mirnikova vseeno upa, da bodo z vztrajnim in s prijaznim opozarjanjem banke sčasoma dosegli cilj. Kot tudi, da bodo avtobusne prevoznike sčasoma prepričali, da bodo kupovali takšne avtobuse, na katere se bodo lahko mirno popeljali tudi invalidi ali mamice z vozički. Ponosna je, da so se invalidom prilagodili na Petrolovi bencinski črpalki ter knjižnici. Pa čeprav so praktično le v dovolj velikem formatu napisali, kam naj pokličejo ali kje naj pozvonijo, če potrebujejo pomoč pri dostopu. »Veliko stvari se prej ni zgodilo le zato, ker ljudje nimajo pravih informacij. Ne vedo, kaj vse lahko komu drugemu predstavlja oviro. Zato se mi pri vsem tem najbolj bistveno zdi, da smo vzpostavili povezanost med društvi, ki so registrirana v občini, in da bomo z njimi sodelovali, si izmenjevali izkušnje,« poudarja.

Prikupna gesta, ki jo je, z županom Brankom Petretom na čelu, storil celoten občinski svet je, da so se vsi svetniki včlanili v medobčinsko društvo delovnih invalidov in, jasno, tudi plačali članarino. Društvo s tem denarjem največkrat pomaga invalidom, ki živijo v socialno šibkih razmerah, saj so ravno ti »prvi, ki izgubijo službo, in zadnji, ki jo dobijo,« pravi Mirnikova.

Dragica sicer tudi iz prve roke pozna, kako je, če si invalid. Poganjata jo namreč umetna kolka oziroma »školjki«, kot jim ljubko pravi njena vnukinja. »'Počasi', me opozarja, 'ti imaš umetne školjke',« Dragica ponovi opozorila vnukinje, ki ji poleg vnuka vliva daleč največ energije do dela. Mirnikovo so bolehni kolki zaznamovali že v otroštvu. »Zelo veliko časa sem prebila v bolnišnici. Že takrat sem dejala, da bom, ko bom velika, medicinska sestra. A da jaz bom dobra in prijazna. Takrat nisem imela zgolj dobrih izkušenj s tem poklicem,« se spominja. Čeprav je uresničila napovedi in postala sestavni del zdravstva (ravno konec januarja se je upokojila), se je operacije kolkov otepala, kolikor je bilo mogoče. »Strah me je bilo. Ko sem končno v to šla in se znebila bolečin, sem se takoj včlanila v društvo. Po operaciji sem sama sebi obljubila, da bom pomagala drugim na tej poti. Koristno je, če si dva podobna invalida izmenjata izkušnje. Ljudje potrebujejo drug drugega, potrebujejo pogovor,« poudarja predsednica več kot 1700-članskega društva.

Listina Občina po meri invalidov obenem nagovarja vse občane, da so pozorni do ljudi, ki jim niso vse stvari enako dostopne kot večini. Veliko namreč lahko storijo s tem, da ne zaparkirajo parkirnega mesta, namenjenega invalidom. Večkrat se zgodi, da ljudje mesto sicer pustijo prazno, parkirajo pa na črtkani del označenega parkirišča, češ, saj ima invalid še dovolj prostora. S tem nevede povsem hendikepirajo sicer samostojnega človeka na vozičku, saj ta potem ne more dovolj odpreti avtomobilskih vrat, da bi lahko voziček vzel iz avta in nanj sedel. Veliko preglavic invalidom (tako slepim kot ljudem na vozičkih) predstavljajo tudi na pločniku parkirani avtomobili ali reklamne table, ki so postavljene na pešpoteh. »Včasih ne potrebujemo denarja, da lahko skupaj veliko stvari spremenimo. Potem bomo končno lahko rekli, da so tudi invalidi enakopravni člani družbe,« zaključuje sogovornica.

Rozmari Petek 
Foto: Matjaž Jambriško

Oglejte si tudi