Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za sobota, 03.12.2016

jasno
Ponoči se bo postopno pooblačilo. Zjutraj bo marsikje megla ali nizka oblačnost. Jutranje temperature bodo od -5 do -2, na Primorskem okoli 5 stopinj C.
-5°C | 5°C
nedelja, 04.12.2016
-4°C | 5°C
ponedeljek, 05.12.2016
-5°C | 6°C
torek, 06.12.2016
-5°C | 9°C
sreda, 07.12.2016
-5°C | 5°C
Opozorila
Petek, 2.12.2016 ob 17h
Dodatnega opozorila ni.
-5°C
5°C
jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Intervju

Z gasilstvom me je okužil stric


INTERVJU

| |
15.02.2016      23:05
A A

Z gasilstvom me je okužil stric


Če se zgodi, da ujma ali rdeči petelin golta premoženje ali celo ogroža naša življenja, samoumevno pričakujemo, da po klicu na pomoč od nekod z zavijajočo sireno prihrumi rdeči avtomobil, da iz njega planejo gasilci in začnejo kljubovati nebodigatreba dogodku. Znamo ceniti pripravljenost teh pogumnežev, ki živijo povsem običajno življenje, klic na pomoč pa nemudoma izpodrine njihov vsakdanjik? Poznamo ozadje, zaradi katerega je nekdo sploh lahko gasilec? Del tega in mnogo drugih zanimivosti nam je razkril Drago Brecl, predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Frankolovo in prejemnik srebrnega grba Občine Vojnik v letu 2015.


Lastnik srebrnega grba Občine Vojnik, Drago Brecl
Lastnik srebrnega grba Občine Vojnik, Drago Brecl
Deli:

Zdi se, da vam domačini ob omembi vašega imena večinoma pripnemo etiketo gasilca. 

Razlog je verjetno v tem, da so me v gasilske vrste vpeljali že kot otroka in da sem gasilstvu zvest debelih 40 let. Moje življenje precej temelji na pomoči krajanov še na drugih področjih, eni pa me poznajo po elektrostroki. Sicer sem eden izmed tistih, ki smo Frankolovčani po duši in telesu. Nasploh sem rad med ljudmi, všeč mi je timsko delo in posledično skupni uspehi. Verjetno sem bil zato v mladosti tudi predsednik mladinskega društva. Po večletnem mrtvilu je naša generacija takrat orala ledino in uspelo nam je narediti prvo odmevno mladinsko veselico z za tisti čas popularnim Marjanom Smodetom.

 

Nam opišete svojo pot od kratkohlačnega gasilčka do predsednika gasilskega društva?

Začel sem v osnovni šoli kot pionir, nadaljeval kot mladinec, kasneje postal operativni gasilec, kar sem še sedaj. V srednjih letih so se praktičnim vajam in izobraževanjem že pridružile nekatere funkcije. Bil sem tajnik društva, po opravljenem poveljniškem tečaju sem bil 10 let poveljnik. Na prelomu tisočletja pa sem prevzel predsedniško funkcijo od predhodnika Marjana Pelina, ki si je prizadeval v to delo uvajati zlasti mlajše generacije.

 

Lahko izpostavite najvidnejše dosežke PGD Frankolovo v času vaše »vladavine«?

Po prevzemu predsedniške funkcije smo v društvu nadaljevali z že zastavljeno strategijo gasilstva in priznam, da sem »fejst padel noter«. Sploh zadnja leta so bila natrpana z večjimi projekti, člani pa polno angažirani. V investicijskem smislu smo delali glede na razpoložljiva sredstva, ki smo jih uspeli pridobiti iz različnih virov. Moram povedati, da so nam na občini bili naklonjeni, med pomembnimi viri pa je tudi prispevek krajanov, ki nam ga namenijo ob novem letu. V gasilskem domu smo uredili centralno ogrevanje, zgradili frčade in prizidek k domu. Po ureditvi lastništva smo nadaljevali z izgradnjo dvorane v mansardnem delu doma. Vmes smo pridobili še novo gasilsko vozilo. Ob tem delo na ostalih področjih ni zamrlo, vsa potrebna usposabljanja in tekmovanja so potekala po urniku. Temeljimo na vsestranskem motiviranju članstva za pripadnost in delo v društvu. Pred leti smo poslovno navezali stike s partnerji iz Dalmacije, se z njimi pobratili in za motivacijo članov organizirali krajše letovanje na Jadranu. To je že magnet, ki pritegne. V Planico smo šli 18-krat, tudi priprava pustne maske je družabnega značaja. Trenutno je v društvu 124 aktivnih članov (pionirjev, operativcev, veteranov, podpornih članov), prihajajo pa iz vseh vasi, tudi iz Črešnjic in Podgorja.

 

Znate poslušati? Ste slišani?

Moraš poslušati in upoštevati ljudi, na katere se lahko zaneseš. Dopuščaš jim, da te usmerjajo in potrjujejo, da si na pravi poti. To je timsko delo. Brez posluha, razumevanja in brez pogovorov, še zlasti v upravnem odboru, ni rezultatov. Seveda prihaja do trenj, ki jih rešujemo sproti, da ne gredo predaleč. V zadnjih letih smo imeli kopico stresnih sestankov, spopadali smo se s številnimi problemi, iskali finance, ampak na koncu smo, četudi čez drn in strn, le prišli zadovoljni do cilja. Pri tem so izredno pomembni tudi prijatelji, vendar moraš biti v odnosu do vseh korekten. Po domače rečeno, ne moreš z nekom za »šankom« skupaj popiti piva, zunaj pa čezenj nemilo udrihati.

 

Podpora družine je pri vašem poslanstvu ključnega pomena.

Absolutno. Mi smo gasilska »familija«. Če družina ne bi soglašala z mojim »hobijem«, bi vsega tega ne mogel početi. Kot otroka me je z gasilstvom najprej okužil stric Slavko, ki se je s tem ukvarjal poklicno. Kasneje so se pridružili žena Marjana, oba sinova, brat Toni in žena. Že več let se namreč v članske vrste vključujejo tudi ženske, včasih celo vsi družinski člani. Šele s prihodom žensk smo v društvu spoznali, da je njihova roka v »gasileriji« dobrodošla in zdaj je del nalog v njihovi domeni.

 

Kakšen tip človeka je gasilec?

Trden, toda srčen, optimist. Čutiti mora pripadnost za skupno dobro, kar pomeni žrtvovati se takrat, ko je treba. Ob intervencijah je v nas včasih prisoten tudi strah – tisti pozitiven, ki nam poveča sposobnosti. Pri delu smo resni in odgovorni, varnost je na prvem mestu. Ker so intervencije lahko zelo stresne, je po njih sprostitev nujna. In prav s tem namenom smo imeli v minulih dneh za Gasilsko zvezo Vojnik‑Dobrna v dvorani našega doma uvodni tečaj po programu IPA, ki nas uči razbremenitve travmatičnih, stresnih situacij. Poklicna gasilska jedra program že uresničujejo, za prostovoljce pa je bil to prvi tovrstni tečaj na nivoju Gasilske zveze Slovenije. Vesel sem, da je seminar potekal na Frankolovem, istočasno je tudi dvorana, čeprav še v gradnji, prestala neuradni A-test. Na srečo kakšnih večjih intervencij v bližnji preteklosti na Frankolovem nismo imeli, je pa bilo več manjših zaradi vremenskih nevšečnosti, poplav, žleda, vetrov. Sicer v društvu delujemo preventivno in verjamemo, da je zaradi boljše ozaveščenosti krajanov manj požarov. Največ priložnosti in stika s krajani imamo ob novem letu, ko z gasilskimi koledarji obiščemo vse domove in jim malce predstavimo svoje delo.

 

Ste tudi med pobudniki vaških akcij, ena od njih je posebej prepoznavna.

Pred leti smo v svoji širši družini razmišljali, da bi lahko kraj postal bolj prepoznaven po ljudskih običajih, konkretno z butaro velikanko. Takratni župnik Vinko Rančigaj je predlog odobril, zbralo se nas je nekaj, šli smo v akcijo in naredili veliko butaro, ki je vsako naslednje leto zrasla še za par metrov. Z butaro velikanko smo se prijavili celo za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov, vendar smo bili pri financah prekratki. So nas pa prek TV-medijev spoznali po vsej Sloveniji. Vidimo, da je butara na cvetno nedeljo v kraju in župniji dobro sprejeta, postala je tradicionalna, v zadnjih letih izdelujemo butari – dvojčici. Aktivnost poteka pod okriljem PGD ob dodatni pomoči frankolovskih podjetnikov, sosedov in prijateljev. Poleg večje prepoznavnosti kraja sem vesel predvsem dejstva, da smo z butaro nehote zbližali ljudi, večkrat tudi tiste, ki niso šli veliko »križem«. Ko se dela butara, stopimo skupaj in delamo.

 

Vam ostane še kaj časa zase?

Prva in eksistenčno nujna je služba, drugo mesto pa že skoraj pripada gasilstvu. Tako rekoč ni dneva, da ne bi skočil v gasilski dom. Večkrat se to zgodi že kar na poti iz službe, ko grem po pošto in pogledam malo okoli oglov, ali je vse »ok«. Potem sta na vrsti družina in dom. Ni bilo vedno tako, zadnjih 6 let pa so dejansko imele društvene obveznosti mnogokrat prednost pred zasebnimi. Čutil sem veliko odgovornost, da so aktivnosti tekle približno tako, kot je treba, in da smo uresničili zastavljene naloge. Vloženega dela marsikdo ne vidi, bolj se vidijo napake, ko jih narediš. Sčasoma bom moral malo izpreči, da bo ostalo več časa za doma in za kakšne dneve umirjenega počitka kje v hribih. Za osebno zadovoljstvo rad preberem kakšno zgodovinsko knjigo, še sploh, če govori o naših krajih in ljudeh. Imam jih kar nekaj s temi vsebinami, ena med njimi piše o Planici in vključuje fotografijo našega, frankolovskega transparenta.

 

Res je, da vašega dela večina ne vidi, vendar ga je javnost prepoznala in se vam zahvalila z nagrado srebrnega leska.

Nisem je pričakoval in jo razumem kot potrditev dosedanjega dela. Prijetno je spoznanje, da so krajani hvaležni za poslanstvo, ki ga pod okriljem društva ne opravljam le jaz, temveč celotno aktivno članstvo. In priznam, da so me na podelitvi izdala prijetna čustva tudi zato, ker smo z zlatim in srebrnima grboma v rokah na odru stali »gasilski bratje« iz vseh krajevnih skupnosti v občini. Nagrada je bila celo pika na i v letu mojega abrahama, saj so se presenečenja kar vrstila. Kolegi gasilci iz naše in sosednje gasilske zveze so se povezali in moj rojstni dan po gasilsko in na veliko ovekovečili. Kasneje smo ob pregledu dela ugotovili, da je bila to hkrati občinska vaja, kjer so združili prijetno s koristnim.

 

Sonja Jakop
Foto: osebni arhiv, Matjaž Jambriško





0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Vojnik!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Ogledalo
Številka: 112
Izšla: 22.09.2016
Poglej Pdf
Koledar dogodkov Preglej vse
December 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12
04.12.201 | Družabni dogodki
Merjenje krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v krvi
04.12.201 | Ostalo
Praznični sejem na vasi
04.12.2016 | Ostalo
Miklavževanje v Pristavi

Bodite prvi pri oddaji mnenja.