Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za ponedeljek, 05.12.2016

delno oblačno
Ponoči se bo oblačnost od jugozahoda prehodno širila tudi nad osrednjo in del vzhodne Slovenije. Po nekaterih nižinah bo zjutraj megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -2, na Primorskem od 0 do 5 stopinj C.
-3°C | 5°C
torek, 06.12.2016
-6°C | 11°C
sreda, 07.12.2016
-4°C | 5°C
četrtek, 08.12.2016
-5°C | 8°C
petek, 09.12.2016
-8°C | 8°C
Opozorila
Nedelja, 4.12.2016 ob 16h
Dodatnega opozorila ni.
-3°C
5°C
delno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Intervju

Namesto zdravnika za telo postal zdravnik za ......


INTERVJU

| |
14.09.2016      20:48
A A

Namesto zdravnika za telo postal zdravnik za duha


Ob desetletnici Celjske škofije je že skrajni čas, da v Ogledalu predstavimo celjskega škofa, naše gore lista, msgr. Stanislava Lipovška, ki izstopa po svoji močni retoriki in jasnimi, razumljivimi ter slikovitimi pridigami. Zadnje leto je bilo sicer zanj sila turbulentno; na lastni koži je izkusil, kako resna bolezen je rak, pred kratkim pa je izgubil svojega edinega sorojenca, brata Toneta. Z njim smo se pogovarjali še pred to grenko izgubo.


Celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek je leta 2013 prejel tudi častno priznanje Občine Vojnik (foto: Matjaž Jambriško).
Celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek je leta 2013 prejel tudi častno priznanje Občine Vojnik (foto: Matjaž Jambriško).
Deli:

Radi pridete v Vojnik?

»Seveda. Preveč sicer ne smem pretiravati. Normalno, vsak človek rad pride v domači kraj. Pravijo mi pa, da sem takrat, ko sem bil v Mariboru, bil večkrat doma kot zdaj, ko sem praktično tako blizu doma. A zdaj imam precej obveznosti. Prej sem vodil le eno župnijo, zdaj jih imam 112.«


Iz predela Vojnika, kjer ste bili doma, je sicer izšlo že veliko duhovnikov. Kako pa ste vi prišli na to pot? Kot otrok ste najbrž imeli tudi kakšne druge načrte?

»Res je. Računal sem, da bom zdravnik, hkrati pa malo tudi, da bi bil duhovnik. Kaj dejansko bom, se je izkristaliziralo kasneje, v srednji šoli, ko je bil čas zorenja. Na mojo odločitev so močno vplivali duhovniki: vojniški župnik g. Martin Lupše, ki smo ga vsi zelo spoštovali, z našo družino je bil močno povezan g. Martin Jurčak, ki je bil tudi Vojničan, po domače Ravšarjev gospod. V Vojniku je zelo dobro delal z nami mladimi, v pevskem zboru, pa jasno, z ministranti. Vse to je pripomoglo k razmišljanju, kaj pa če bi šel še jaz. V tistem času sta mi bila kot nalašč luč in vzor še dva bogoslovca, Friderik Kolšek in Vili Pangerl, oba sta žal pokojna. Včasih sta nas 'vlekla naokoli' na slovesnosti, pa nove maše. Tako je  leta 1962 prišla odločitev, da sem šel v bogoslovje, kmalu zatem v vojsko. A tudi ta vojaška služba je bila zelo dobra šola; predstojnik v Ljubljani je celo dejal, da je to zelo dober letnik teologije, kajti tam se preizkusiš. 'Če pride nazaj, je boljši, če ne, ga sploh ni,' je dejal. Jasno smo bili bogoslovci tam malce izpostavljeni, vseeno pa imam na vojsko zelo dobre spomine. Oficir nam je denimo dejal, da mi se naj nič ne hvalimo, da smo se v vojski naučili reda, ker mi smo že tako vajeni ob uri vstati, ob uri jesti, spati.«


Kje ste najprej službovali? Kje vse ste pravzaprav že bili?

»Po letu 1968, ko sem končal študij, sem bil štiri leta v Celju kaplan. V Celju imam tako že kar nekaj staža, če k temu prištejem še gimnazijo (smeh). Kasneje, ne vem, ob kakšni priložnosti že, me je škof vprašal, če bi šel v študirat v Rim. Tako sem bil tam štiri leta na podiplomskem študiju, nato sem se vrnil in bil nekaj časa v župniji Brezje v predmestju Maribora, vmes sem pa že malo vadil, kakšno je delo na fakulteti in bogoslovju. Leto dni sem bil v Mariboru vzgojitelj bogoslovcev, nato pa 28 stolni župnik stolnice v Mariboru. Takrat sem se dodobra udomačil v Mariboru. Potem je nepričakovano prišlo tole – en telefonski klic, naj pridem v Ljubljano, da kliče nuncij. Dali so mi malo časa, da razmislim, in to je bilo to. Od leta 2010 sem tako v Celju škof.«


Ena večjih težav, s katero se soočate, je zagotovo pomanjkanje duhovniških poklicev. Celje je na račun Nove Cerkve letos dobilo enega. Koliko bi jih potrebovali?

»Vsaj deset. Žal se cerkev v Sloveniji in tudi Evropi sooča z zaskrbljujočim pomanjkanjem duhovnih poklicev. Moja generacija nad 70 let že počasi odhaja, mladih ni. Sam spadam v generacijo, ko smo imeli bum duhovnih poklicev, nas je bilo leta 1968 preveč. Takrat nas je bilo v Ljubljani 250, zdaj jih je 40. Trdno upamo, da bomo dočakali pomlad, da se bo malce obrnilo to stanje.«


Zakaj je do tega prišlo?

»Saj vemo, živimo v družbi, ki ni naklonjena verskim razsežnostim. To vzdušje, način življenja, kakor da boga ni … To je težava. Materialne dobrine so močno v ospredju, to pa ni sprejemljivo za duhovne vrednote. Tako se nekako Božji klic (ker Bog vedno kliče) ne sliši v vseh drugih ponudbah. Včasih pravijo, da je kriv celibat. Pa ne drži, saj imajo pravoslavci in evangeličani tudi težave, pa se njihovi duhovniki lahko poročajo. Duhovnik mora imeti tudi družinske kreposti, drugače je čudak, ki ne zna komunicirati, ne zna biti z ljudmi. Zakon in duhovništvo se pravzaprav med seboj dopolnjujeta. Tudi zakonca si morata biti zvesta, pa čeprav je včasih težko. Mi tudi. Trenutno smo res v veliki krizi, a sredi te krize pride zdrav fant iz Velenja s prošnjo za vstop v bogoslužje. Kot pravim, Bog tudi danes kliče, le ujeti to frekvenco, ko jo vse druga preglasi, je težko.«


Letos ste obhajali desetletnico škofije. Celje je leta 2006 po tisoč letih znova postalo škofijsko mesto. Kako ste jubilej obeležili?

»Najbolj vidno obeleženje je izdaja knjige Zgodovina krščanstva na ozemlju celjske škofije, ki jo je napisal naš rojak, Vojničan, profesor cerkvene zgodovine na teološki fakulteti, prof. dr. Bogdan Kolar. Doma je bil blizu mene, tako rekoč smo vsi bogoslovci bili na enem kupu doma. V zgodovini celjske škofije je na mnogih mestih omenjen njegov in moj rojstni kraj Vojnik.«


Imate lepe spomine na otroštvo, na šolo, skratka na Vojnik?

»Seveda. Na vse. Tudi na šolo, čeprav smo takrat v prvem razredu še pisali na tablice (ne računalniške, jasno, op. p.), kasneje v zvezke s sila čudnim papirjem, učitelji, ki smo jim rekli tovariši, pa so takrat otroke še tepli. Jaz sicer nisem bil tega deležen, ker sem bi priden. Z vojniškimi sošolci se redno dobivamo, s celjskimi pa tudi. Počasi sicer ugašamo, odhajamo … Nekateri že pokojni, drugi, ki še ostajamo, pa postajamo vedno bolj zvesti kolegi.«
 
Rozmari Petek





0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
ŽELIŠ BITI TUDI V BODOČE NA TEKOČEM S TEM, KAR OBJAVI Ogledalo? x
Naroči se na e-obveščanje in ostani v stiku z nami in ne zamudi več nobene pomembne novice ali dogodka!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Ogledalo
Ogledalo
Keršova ulica 8
Tel:(03) 780 06 40
Ogledalo
Številka: 112
Izšla: 22.09.2016
Poglej Pdf
Koledar dogodkov Preglej vse
December 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13
04.12.201 | Ostalo
Praznični sejem na vasi
04.12.201 | Družabni dogodki
Merjenje krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v krvi
04.12.2016 | Ostalo
Miklavževanje v Pristavi
07.12.2016 | Družabni dogodki
AMBROŽEVA MAŠA NA DAN ZAVETNIKA ČEBELARJEV
04.12.201 | Ostalo
Praznični sejem na vasi
04.12.201 | Družabni dogodki
Merjenje krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v krvi
04.12.2016 | Ostalo
Miklavževanje v Pristavi
05.12.2016 | Družabni dogodki
Miklavževanje v Špesovem domu starejših krajanov
05.12.2016 | Družabni dogodki
Miklavževanje v cerkvi Svetega Jerneja v Vojniku

Bodite prvi pri oddaji mnenja.