Logo MojaObčina.si
DANES
19°C
5°C
JUTRI
23°C
6°C
Oceni objavo

Domača semena zelenjave

Prav vsakemu pridelovalcu zelenjave in pridnim vrtnarjem je poznan ljudski rek, ki pravi »Kakor boš sejal, tako bo žel.« Za dosego dobrih rezultatov ob »žetvi« oz. spravilu pridelkov zelenjave je potrebno poskrbeti tudi za ustrezno izbiro semen. Kakovostno, sortno čisto ter izenačeno seme je zelo pomembno, da bodo rastline dobro vznikale in čim bolje začenjale z rastjo in nadaljnjim razvojem po setvi. Ljudje smo že v davnini znali zelo dobro izbirati in odbirati za semenenje zgolj najboljše, dobro razvite rastline z nekimi želenimi lastnostmi. Le takšno ravnanje je in bo dajalo dobre rezultate, ki se pokažejo v uspešni pridelavi v naslednjem pridelovalnem letu.
Sorta – hibrid?

Še nedavno nazaj so vrtnarji bolj pogosto sami pridelovali semena za nadaljnjo proizvodnjo.

Danes se pridelava semen obuja in vrača v vrtove. Semeniti je bilo včasih veliko bolj

enostavno vse do takrat, ko smo poznali zgolj sorte, sedaj v sodobnem času, ko med

zelenjadnicami poznamo hibride, pa je potrebno pridelavo semen ustrezno prilagoditi.

Hibridov se mnogi popolnoma neupravičeno bojijo in jih po nepotrebnem zavračajo. Tudi

hibrid je pridobljen na naraven način, saj so hibridi pogosto ''narejeni'' klasično – s

samoopraševanjem. Le z več poznavanja genetike in s pomočjo natančno poznanih staršev

(oče in mati) in njihovih lastnosti pridelajo hibrid, ki je rezultat križanja z genetsko

izenačenimi potomci, ki jih gojimo tako kot vse ostale sorte in jih pridelujemo zaradi nekih

dobrih lastnosti (barva, okus, vonj, dobra sposobnost skladiščenja, odpornost na nekatere

škodljive organizme …). Poznano je tudi, da iz semen hibridnih rastlin več ne zrastejo njim

enake rastline z istimi lastnostmi, zaradi katerih smo nek hibrid pridelovali. Zato je pri

pridelavi semena nujno potrebno poznati, ali gojimo sorto ali hibrid. Pri pridobivanju semen iz

sort uporabimo pristop pozitivne selekcije in odbiramo semena zgolj od izenačenih in

najboljših ali najlepših rastlin. Na takšen način bomo pridelali semena za naš kraj, kmetijo ali

vrt značilne sorte – avtohtone sorte, ki bi sicer morale prestati še uradno preizkušnjo, da bi jo

lahko res imenovali kot sorto.

Ampak lastna pridelava semen je še v nedavni preteklosti bila stalnica kmetij in

pridelovalcev, saj na trgovskih policah ni bilo na razpolago toliko različnih vrst in tudi ne sort

ali hibridov zelenjadnic. Zato je bilo semeniti nuja, ki je zagotavljala obstoj vrste, kot tudi

obstoj pridelave zelenjave na neki lokaciji. V primeru, da želimo za setev uporabiti hibride, le-

te kupimo v trgovinah s semenskim materialom.

Osnove za dobro semenarsko pridelavo

Vsekakor je najprej potrebno poznati potrebe, možnosti za pridelavo semen v okolju, kjer

živimo in glede na to, ali je zelenjadnica sposobna že v prvem letu zacveteti ali pa je za to

potrebno neko obdobje nizkih temperatur (zima). Zato je pri nekaterih zelenjadnicah pridelati

seme precej težko, saj je potrebno poskrbeti, da bodo za tvorbo cvetov preživele zimo. Lep

primer je belo zelje, ki ga v temnih in hladnih kleteh prezimimo skupaj s koreninami do

takrat, ko ga bomo lahko prestavili v ogrevan rastlinjak ali še kasneje na prosto, kjer bo potem

v drugem letu pognal cvetno steblo in zacvetel ter razvil semena. Ponovno naj opozorim, da

lahko s pričakovanim uspehom pričnemo zgolj v primeru, če imamo sorto zelja, ne pa hibrid.

Nobena posebnost za pridelavo semen niso vse tiste zelenjadnice, kjer že uživamo semena,

kot so stročnice (fižol, grah, soja, bob, leča …). Precej enostavno in še v prvem letu lahko

pridelamo tudi semena zelenjadnic, ki imajo kratko rastno dobo in jih lahko privedemo do

cvetenja še isto leto. V to skupino lahko prištejemo glavnato solato in večino plodovk

(paradižnik, paprika, kumare …). Precej dlje časa traja pridelava semen nekaterih kapusnic

(npr. cvetača, glavnati ohrovt, brstični ohrovt …). Med kapusnicami najhitreje pridelamo

seme brokolija, rukole, redkvice, ki še prepogosto rade hitro pobegnejo v cvet, če jih ne

pospravimo dovolj zgodaj. V takšnih primerih svetujem, da se odločite za pridelavo semen in

da v takšnem primeru to izkoristite, še posebej, če so rastline zdrave in sposobne semeniti.

Med enostavnejšimi za semensko pridelavo so tudi čebulnice (čebula, por in česen), kjer

semena pridelamo hitro in enostavno. Le poskrbimo za to, da zacvetijo tiste najboljše in

odporne rastline. Med preostalimi solatnicami semena kmalu po prehodu iz zime v pomlad

pridelamo še z motovilcem in radičem. Pri pridelavi semena korenja je potrebno prezimiti

koren (zasipnica, klet) in le-tega zgodaj spomladi presaditi na prosto, medtem ko lahko

peteršilj semenimo skoraj brez posebnih težav, saj korenine te zanimive dišavnice pogosto

prezimijo in potem v pomladi zacvetijo in tvorijo semena. Podobno lahko storimo še z blitvo.

Ne glede na vrsto zelenjadnice se pri pridelavi semen le-teh ravnajmo po ključu pozitivne

selekcije ali odbire, kjer semena pobiramo zgolj od najlepših, najboljših in tistih najbolj

odpornih in zdravih rastlin.

 

Zaključek pridelave semen nadgradimo še s primernim shranjevanjem semen, s katerim

poskrbimo za ohranitev dragoceno pridelanega semena, ki predstavlja naše neprecenljivo

bogastvo, za katerega moramo znati skrbeti.

 

Igor Škerbot, univ. dipl. inž. agr.

 

Oglejte si tudi