Začetna strnjena skupina pohodnikov se je kmalu preoblikovala v razpotegnjeno kačo, ki se je v lepem pomladnem vremenu vila skozi  Lozice in vse do zaselka Žvanuti, kjer je bil prvi postanek. Tamkajšnji prebivalci nam že tradicionalno pripravijo tekoča okrepčila in vsako leto se v njihovi ponudbi pojavi kakšen nov zvarek »zdravilne« pijače.

Pot smo nadaljevali po cesti, ki je bila do 1866 edina prometnica, ki je povezovala Vipavsko dolino s Postojno. Po njej so potovali NapoleonBonaparte, papež Pij VI, feldmaršal Radetzky  in druge znane osebnosti. Ob tej cesti leži tudi kapelica, katere izročilo pravi, da naj bi bila postavljena v zahvalo, ker je nekdo na tem mestu odkril zaklad.

Društvo Zdravljica je kapelico obnovilo leta 2004. Nekaj let pozneje pa še očistilo odsek omenjene ceste pred kapelico, kjer se sedaj lepo vidi njeno prvotno stanje z obcestnimi kamni. Kapelici dela družbo miniaturno mlinsko kolo-simbol društva Zdravljica, ki je seveda največja atrakcija za otroke.

V cerkvi sv. Marije Magdalene smo imeli mašo ob 12. uri. Omenjena cerkev  je med  starejšimi na Vipavskem, saj je bila prvič posvečena 1496. Popolno prenovo je doživela 1988. Letos je bogoslužje vodil domačin, jezuit, p. Miran Žvanut. V pridigi je poudaril, da tako kot je bila cerkev popolnoma obnovljena, tako smo vabljeni tudi verniki, da popolnoma obnovimo našo notranjost. Da jo napolnimo z žarom, z veseljem in s svetlobo velikonočnega jutra.

Maši je sledilo zaključno druženje ob okrepčilu, za katerega vsako leto poskrbijo požrtvovalni organizatorji. Tudi tokrat nas je v zaključni del prireditve popeljal glas harmonike. Svoj meh je raztegnil nadebudni loziški glasbenik Urban.

Za nami je še en uspešno izpeljani pohod. Hvala organizatorjem in  vsem udeležencem. Se vidimo naslednje leto, na štirinajstem pohodu!

M.V.