Logo MojaObčina.si
DANES
15°C
8°C
JUTRI
19°C
8°C
Oceni objavo

Matematika malo drugače, tokrat zabavno

V tednu pred jesenskimi počitnicami smo na Škofijski gimnaziji Vipava v okviru projekta Matematika, znanost in svet gostili dijake in profesorje iz šestih evropskih držav.
V pogovorih z mladimi velikokrat, hote ali čisto nezavedno, začenjamo razmišljanja s: »Ko smo bili pa mi mladi …« In sledi cel kup dokazov, kako so bili nekoč časi za vse mogoče reči težki, mi pa kot ljudje, seveda, veliko boljši. V marsičem, predvsem kar se prvega tiče, so take trditve utemeljene, vse drugo pa je zelo relativno. Pravzaprav je danes, ko smo tako rekoč bombardirani s kruto potrošniško miselnostjo, toliko teže in toliko vrednejše postati dober mladenič ali mladenka. In kako ostati pri tem skromen, a tega ne zamenjati z duševno lenobo in neambicioznostjo?

 

Eno boljših možnosti, ki mladim danes ponuja zdrav osebni in izobraževalni razvoj, ponujajo že leta 1995 oblikovani programi Comenius, v katerih lahko sodelujejo učenci, dijaki, učitelji in drugi udeleženi v vzgojno - izobraževalnem procesu.

 

Program se imenuje po humanističnem češkem učitelju, pedagogu, pisatelju, filozofu in teologu Janu Amosu Komenskemu (latinsko Iohannes Amos Comenius), ki je v začetku 17. stoletja postavil temelje šolstva, kot ga poznamo še danes: zahteva po izobraževanju v maternem jeziku, po šolskem letu, šolskem tednu, učni uri, letnih počitnicah, telesnih vajah, razredu kot zaključeni delovno - učni enoti … Poleg tega pa je poudarjal ideje nenehnega napredovanja človekovega uma in pomena dobrih medčloveških odnosov.

 

Prav v teh idejah se skriva razlog, zakaj smo se tudi na Škofijski gimnaziji Vipava odločili sodelovati v enem od Comeniusovih projektov ter s tem mladim odpreti tudi druge oblike učenja ob spoznavanju novih ljudi in krajev Evrope.

 

Projekt Matematika, znanost in svet, v katerega se je ŠGV vključila pred dvema letoma in se bo zaključil v začetku leta 2013, bo ali je že v različna evropska mesta (špansko Seviljo, britanski Newcastle, grški Argostoli na otoku Kafalonija, italijanski Gavirate, francoski Grenobel in poljski Ostrowiec Świętokrzyski) popeljal 21 škofijskih gimnazijcev in 12 profesorjev.

 

Mladih, ki sta jim matematika in znanost blizu, ju imajo radi in bi si sodelovanje v projektu zares zaslužili, je po besedah koordinatorke projekta Martine Podbersič Smrdel več kot dovolj. Eden izmed njih je Matija Bolko iz 4. letnika. »Lani je predavatelj, ki je na ŠGV govoril o EU, rekel, da so projekti, kot sta Comenius in Erasmus en velik žur, ki ga Unija plača zato, da se mladi ne bi bali iskati zaposlitve izven meja naših držav. Sam sem šel v Španijo in od takrat se mi selitev nekam drugam ne zdi več znanstvena fantastika. Seveda nisem pomislil na vse probleme, ki bi me čakali, če bi se odločil za selitev, a pomembno je, da eno od možnih poti, med katerimi bom moral izbirati v prihodnosti, vidim tudi v tujini.
Izlet v Španijo sem doživel kot nagrado za trud in veliko motivacijo za naprej. Na srečanju smo lahko izkusili drugačne običaje, okolje in se nekaj malega tudi naučili. Še najbolj pomembno pa se mi zdi sklepanje novih prijateljstev s pomočjo bolj ali manj polomljene angleščine in vsi nepozabni trenutki, ki so v vsega dveh tednih znatno obogatili moje življenje.«

 

V tednu od 22. do 26. oktobra pa je Evropa obiskala nas. Srečanje so poimenovali Zabavna matematika (Maths for fun) in v tem duhu so potekale tudi petdnevne zelo delovne aktivnosti. Torek in četrtek sta bila posvečena resnemu delu z matematičnimi problemi. »Pri zabavni (ali razvedrilni) matematiki gre za reševanje različno težkih matematičnih ugank in problemov, večinoma povezanih z vsakdanjim življenjem. Ko jih s premislekom in naporom rešimo, občutimo veselje in zadovoljstvo, matematiku pa odpirajo nove probleme in posplošitve. Z reševanjem pridobivamo izkušnje in si krepimo voljo za reševanje drugih problemov, s katerimi se vsak dan srečujemo. Vipavski dijaki so predstavili tri znane probleme v zvezi z iskanjem ponarejenih  kovancev. Da je bila predstavitev še bolj zanimiva, smo napisali scenarij in zaigrali pravo dramsko igro,« pravi Alojz Grahor, profesor matematike, zadolžen za vsebinsko pripravo srečanja.

 

Pomemben del srečanja je predstavljalo tudi spoznavanje naše domovine. Da je to še kako potrebno, pričajo besede italijanskih, poljskih in angleških dijakinj, da pred prihodom k nam o naši deželi niso vedele tako rekoč ničesar. Prva učna ura o tem se je za goste začela že v ponedeljek, ko so jim dijaki prvih treh letnikov po posameznih razredih pripravili dobrodošlico z obilo informacij o Vipavi in Sloveniji. Po obisku Postojnske jame, Bleda, Ljubljane in Pirana so bile njihove misli o lepotah Slovenije enotne. Esther Gawn iz Newcastla je povedala: O Sloveniji nisem veliko vedela. Slovenija je zares lepa, mislim, da bi moralo čim več ljudi zvedeti zanjo. Trenutno pa malokdo ve karkoli o njej. Če nekomu rečeš, da boš obiskal Slovenijo, te vpraša, kje to sploh je. To je zares škoda, saj ima toliko zanimivosti. Gotovo se bom še vrnila.«

 

Čisto naključno so v projektu sodelovale tri katoliške gimnazije, poleg naše še angleška in francoska, zato so bile primerjave za nas vsekakor zanimive. V pogovorih z našimi mladimi gosti pa smo izvedeli marsikaj o tem, kako nas vidijo. Zanimive so bile njihove ugotovitve, da Slovenci absolutno prezgodaj vstajamo in začenjamo svoje obveznosti, da preveč jemo, francoski dijak Corentin Demachy pa je povedal, da je naša hrana sicer precej podobna francoski, da pa se z njo (francosko namreč) vsekakor ne more meriti, za angleške razmere smo precej 'razpuščeni', za grške pa strogi.

 

Skoraj do minute natančno organizirano enotedensko druženje je bilo za našo šolo, še posebej za v projekt vključene profesorje, zelo velik zalogaj. Občutek po dobro opravljenem delu, nagrajenem z zadovoljnimi obrazi vseh udeležencev, pa je prav gotovo nagrada, ki spodbuja in hkrati zavezuje, da se tovrstnih aktivnosti še kdaj lotimo.

 

Bojana P. Kompara

Oglejte si tudi