O deželi in ljudeh
Sara: Najboljša izkušnja so bili zanimivi, p-r-i-j-a-z-n-i, fascinantni, zabavni, grdi J … ljudje od vsepovsod. Družina je bila super, najboljši so bili večerni tradicionalni sadni čaji. Na ekskurzijah mi je bila všeč lepa narava, čeprav moram priznati, da je mojo pozornost najbolj pritegnil strupen mraz.
Ivana: Čeprav je šolska stavba stara in na prvi pogled pusta in hladna, pa je vzdušje prijetno, mirno in sproščeno. V družini so se zelo potrudili zame. Čeprav starši ne govorijo angleško in z njimi nisem ravno veliko govorila, so me poskušali razumeti in so mi vse nudili. Nasploh se mi zdijo Poljaki zelo prijazni in gostoljubni, kljub malo nižjemu življenjskemu standardu.
Primož: Pri družini je bilo presenetljivo lepo urejeno, pričakoval sem povsem drugačne razmere. Najbolj sem bil »razočaran« na zadnji eskurziji, ko smo se po nekaj urah vožnje pripeljali pred lep dvorec, v njem pa se ni nahajal zame težko pričakovani vojaški muzej, ampak kosilo.
Nika: Na poljski šoli se mi je zdela najbolj zanimiva »njena« brezskrbnost. Učenci kot tudi njihovi učitelji so bili pripravljeni na pogovor, pomoč. Všeč mi je bil njihov smisel za humor – na splošno je bilo zanimivo ozračje, v katerem sem se počutila domače in sprejeto. Družina izpolnjevala vse pogoje varnega doma. Najbolj nenavadno se mi je zdelo, da so vsi sorodniki želeli stopiti v stik z mano. Poleg tega so želeli, da jih naučim nekaj slovenskih besed. Še posebej zanimivo se mi je zdelo, da so se pred mojim prihodom natančno pozanimali o Sloveniji, običajih in glavnih znamenitostih. Kljub naši majhnosti sem se tako počutila pomembno. Nekajkrat sem bila sicer v zadregi zaradi njihovih vprašanj o ljudeh in državi, vseeno pa smo te »nesporazume« hitro odpravili.
Tematike ekskurzij so bile odlične – zdi se mi, da je lahko vsak našel nekaj na svojem področju. Čeprav je šlo za matematični projekt oziroma naravoslovje, so ekskurzije vključevale tudi druga področja – sama sem pričakovala ožje usmerjen program.
O projektu Comenius
Primož: Comenius me je učil samostojnosti tako pri ustvarjanju predstavitev kot pri komuniciranju z ljudmi. Moral sem se tudi naučiti zaupati ljudem, ki jih sploh nisem poznal. A lahko rečem, da me niso razočarali.
Sara: Comenius mi je dal ogromno (3 kg) sladkarij, hud prehlad, prezeble prste, velikanske podočnjake, visok račun za telefon in predvsem ogromno novih (in norih) mladih ljudi iz vse Evrope, nova prijateljstva in prečudovite spomine za vse življenje.
Ivana: Ta projekt je bil zame predvsem veliko priložnosti: obiskati novo državo, spoznati delček poljske kulture in ljudi, komunicirati v angleščini in navezovati stike; se z razlogom izživljati nad fotoaparatom, opravičeno zamuditi (več kot) teden pouka, soočiti se z javnim nastopanjem, povezati se tudi s sošolci, s katerimi navadno nimam dosti stika, zgraditi samozavest, potrpežljivost in pogum v določenih situacijah, uživati v letenju … Mislim, da je Comenius super projekt – ker ti da trenutne (oprosti, draga šola!J), predvsem pa dolgoročne koristi in izkušnje.
Nika: Projekt, kot je Comenius, je pozitivna izkušnja. Menim, da se bodo sadovi v veliki meri pokazali čez čas in bo njihov učinek dolgotrajen. V veliki meri mi je povečal samozavest in sposobnost nastopanja. Dal mi je veliko koristnih napotkov, kako odreagirati v nenavadnih situacijah ter kako spletati nove prijateljske vezi. Naučil me je tudi, da je treba včasih malo potrpeti, saj se to kmalu obrestuje. Želim si, da bi se lahko takega projekta še kdaj udeležila. Poleg tega pa upam tudi, da bomo znali ceniti pomen in vrednost takšnih izmenjav, saj so iz različnih vidikov koristne.
