'Ne bomo pozabili!'

Junija leta 1942 je Anton Semenič - Medved iz Podrage nad vasjo zgradil bunker, karavlo 2, ki se je kasneje preoblikovala v Kurirsko postajo P 2 in nato v P 14. V njenem okviru je skupaj delovalo 43 kurirjev, ki so vzdrževali zveze z vojaškimi enotami, s Pivško četo, Gregorčičevim in Vojkovim vodom. 18. decembra 1942 je karavla doživela napad zaradi izdaje. Ta dogodek je bil usoden za celo vas. Italijanski vojaki so aretirali 53 mož med 16 in 60 letom starosti - vse, ki so jih našli v vasi ter jih odpeljali v tržaške zapore. Tako je bila uničena ena prvih kurirskih postaj na Primorskem.

V spomin na delovanje kurirske postaje P 2 – P 14 je v organizaciji Krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Podraga in Združenja borcev za vrednote NOB Ajdovščina – Vipava, v soboto, 7. junija 2014, potekala slovesnost z naslovom 'Ne bomo pozabili!' Ta je na simbolni ravni sporočila naše zavedanje o krutosti svetovnih vojn, kakor tudi naše trdno prepričanje in stremljenje, da do takih dogodkov nikoli več ne pride.

Prireditev se je začela s krožnim pohodom po poteh kurirjev. Pohodniki so proti spomeniku padlim na Ocenci kernili izpred spomenika padlim v prvi in drugi svetovni vojni v Podragi, kjer so pot, po dobrih štirih urah hoje, tudi zaključili.

V okviru kulturnega programa, v katerem so sodelovali MPZ Odpev, Vlatka Gal – Janeš in Urška Vidic, sta zbrane najprej pozdravila Erik Šček, novi predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Podraga in predstavnica krajevne skupnosti Podraga Tanja Trošt.
Prireditve se je udeležil tudi eden izmed redkih še živečih kurirjev kurirske postaje, Ivan Nabergoj, ki je v spontanem nagovoru udeležencem iz prve roke opisal težko in nevarno življenje kurirja.
Slavnostna govornica je bila Petra Trošt, ki se je svojo diplomsko nalogo posvetila domačemu kraju ter tako zabeležila najpomembnejše iz podraške polpretekle zgodovine. V svojem govoru je poudarila pomen kurirskih služb pri vzdrževanju stalne, hitre in varne zveze med vojnimi štabi in raznimi političnimi, civilnimi organi in vodstvi ter njihov izreden pomen pri širjenju osvobodilnega tiska. Poudarila je še, da je bila kurirska služba nevarna in naporna, zato so morali biti kurirji hrabri, odločni in iznajdlivi, pa tudi dobri poznavalci terena.

S pohodom, prireditvijo in druženjem, ki je sledilo, so se zbrani za nekaj trenutkov spomnili in podoživeli dogodke, ki so bili tesno povezani z njihovo vasjo. Spomnili so se žrtev, ki jih je dala vas in na hrabre borce, partizane in kurirje.

Tekst in foto TŠK