Logo MojaObčina.si
JUTRI
19°C
8°C
SOB.
22°C
8°C
Oceni objavo

Nanoška bitka 71 let pozneje

Vsakoletni spomin na bitko na Nanosu, ki velja za eno prvih večjih in prelomnih partizanskih bitk na Primorskem, je že nekaj let združen z obeleževanjem državnega praznika, 27. aprila. Tako je bilo tudi tokrat.
Kar lepemu številu udeležencem je dobrodošlico izrekel predsednik ajdovske borčevske organizacije Božo Novakin osvetlil razmere, ki so pripeljale do bitke 18. aprila 1942 na Nanosu:  »Ta dogodek je bil nekaj posebnega, saj se je zgodilo prvič v zgodovini druge svetovne vojne, da je lastna vojska delovala na območju lastne države, države tako imenovanih sil osi.« Vedeti moramo, da je Italija na Primorskem že več let vršila teror nad prebivalstvom. To ji je omogočil tajni Londonski sporazum: »Tako so ravnali z nami veliki, kot z nogometno žogo za katero se podijo otroci, ne zavedajoč se, da igrajo neko igro. S tako lahkoto so naštete sile delile, podarjale naše ozemlje. Groza! Kaj je bilo takrat Primorskemu človeku za storiti drugega kot to, kar je storil. Uprl se je, najprej v TIGR-u, nato pa še z partizanskim bojevanjem.«

Župan Občine Vipava mag. Ivan Princes seveda ni obšel trenutnih razmer: »Vsi vemo, da preživljamo težke čase. Kljub dejstvu, da živimo v svobodi, se moramo BORITI za vsakdanji kruh. Ljudje izgubljajo vero v pravno in socialno državo, v poštenost. Socialne stiske se povečujejo, marsikdo ne ve niti, kako bo 'šel skozi mesec'.

Plačilna nedisciplina, neplačevanje socialnih prispevkov, zasužnjenost s krediti in obrestmi, ponarejanje spričeval in diplom, vse to je privedlo našo družbo v stanje ravnodušnosti, ko izgleda, da se je najbolje prepustiti toku; naj ta ladja pluje, kamor jo nesejo valovi.

Tako ne bo šlo več dolgo naprej, ladja bo nasedla na čeri. Nekaj se bo moralo premakniti … Vsak izmed nas je košček v mozaiku Slovenije, zato moramo po svojih najboljših močeh prispevati k boljšemu jutri. Pomagajmo si med sabo, bodimo sočloveku v oporo in mozaik bo zasijal v vsej svoji lepoti.

In ne pozabimo, kar je veljalo v NOB-ju in velja še sedaj: 'Upognjen lok šele pokaže svojo moč.'«

Podobno je nadaljeval tudi slavnostni govornik, tržaški pesnik Miroslav Košuta: »Na svoji zemlji nam ni treba beračiti. Očarljiva je in rodovitna. Ni bila namenjena izobilju, ampak lepoti in zadoščenju. Tod bojo živeli veseli ljudje, je bilo zapisano, čeprav je veselje prihajalo na obisk redkeje kot skrb in žalost, smeh redkeje solze ...

Pojili smo jo z znojem in s krvjo. Po naših domovih ni bilo bogastva, skromna zlatnina je prehajala kot dediščina iz roda v rod, bolj spomin kot vrednost, a misel nanjo je grela srce kot skromno zavarovanje za skrajno silo. Naše bogastvo je bilo delo, naše bogastvo je bil ponos, žuljave roke in zravnana hrbtenica, sin, ki študira, pa čeprav v semenišču, za napredek, za boljši jutri! Naše bogastvo je bila vera, da pride dan!« In je prišel, dan osamosvojitve, ki pa po vsega 22 letih ne deluje več tako vzneseno: »Pride trenutek, ko se človek upre, ker se mora upreti — pa naj ga obglavijo in razčetverijo, če mu ni dano živeti človeško!«

 rl

Oglejte si tudi