Trsničarski posvet

Slovenski trsničarji so se po šestih letih zopet zbrali na Trsničarskem posvetu, tokrat v Vipavi.

Trsničarstvo je v sklopu vinogradništva pomembna kmetijska panoga, ki se ukvarja z razmnoževanjem vinske trte. Obsega pridelavo trsnih cepljenk – sadik vinske trte in selekcijo vinske trte. Trsničarstvo ima v Sloveniji že zelo dolgo in bogato tradicijo, saj cepimo evropske sorte vinske trte na odporne ameriške vrste – podlage, od pojava trsne uši, to je že več kot sto let. Danes se s trsničarstvom ukvarja okrog sto pridelovalcev.

S cepljenjem so se nekoč ukvarjali v vseh vinorodnih območjih na Primorskem, danes pa je ohranjeno le še na Vipavskem. Začetki trsničarstva v Vrhpolju pri Vipavi segajo v leto 1905 in zanimivo je, da so že leta 1913 prodali v Dalmacijo 100.000 trsnih cepljenk. V Vrhpolju in Budanjah ter okoliških vaseh neprekinjeno nadaljujejo s pridelavo trsnih cepljenk. Po 2. svetovni vojni je bila v Vrhpolju ustanovljena trsničarska zadruga in danes je Trsničarska zadruga Vrhpolje največja pridelovalka trsnih cepljenk v Sloveniji, saj letno pridelajo več kot 1,5 milijona trsnih cepljenk. V Vrhpolju in v Budanjah so še trije trsničarji in tako ostaja Vipavska dolina območje, kjer se pridela največ trsnih cepljenk v državi. Razvito in neprekinjeno trsničarstvo je botrovalo tudi ohranjanju številnih starih sort, saj je bilo vedno veliko usposobljenih ljudi, ki so znali cepiti trte in so pomagali pri ohranjanju različnih sort.

Zapisana dejstva so botrovala odločitvi, da je letošnji trsničarski posvet v soorganizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica potekal v Vipavi v Lanthierijevem dvorcu, v sredo 21. oktobra. Zbrane sta pozdravila Vojko Bizjak iz KGZS in Branimir Radikon, direktor KGZ Nova Gorica, ki je poudaril pomen ohranjanja pridelave domačega sadilnega materiala vinske trte, še posebej, ker imamo specifičen sortni sestav in velik delež domačih sort.

Zbrane je pozdravila tudi Melita Sternad Lemut, vodja Centra za raziskave vina na Univerzi Nova Gorica in predstavila študij na Visoki šoli za vinogradništvo in vinarstvo.

V nadaljevanju je potekal strokovni posvet, ki ga je vodil Jože Žgur, direktor Trsničarske zadruge Vrhpolje. O trsni rumenici, karantenski bolezni, na katero so posebej pozorni trsničarji, je spregovorila Erika Orešek iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Ivan Žežlina iz KGZ Nova Gorica je predstavil problematiko kapi vinske trte in nov virus vinske trte. Z novimi tehnologijami v pridelavi trsnih cepljenk pa je zbrane seznanil Stanko Vršič iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru .

Strokovno delo v Selekcijsko trsničarskih središčih sta predstavili Tanja Vaupotič iz KGZ Maribor in Andreja Škvarč iz KGZ Nova Gorica. Udeležence sta opozorili na pomen vzdrževalne selekcije v baznih vinogradih, kjer so posajeni potrjeni slovenski kloni in na izvajanje selekcije in nadaljevalne klonske selekcije.

Strokovni del se je nadaljeval v prostorih Trsničarske zadruge Vrhpolje, kjer so si udeleženci pod vodstvom Jožeta Žgurja ogledali sodobno opremo za trsničarsko pridelavo in se v sproščenem klepetu zadržali še ob kozarcu vina pridelanega v Selekcijsko trsničarskem središču Vrhpolje.

Andreja Škvarč univ.dipl.inž.agr., KGZS Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica