Svetovna organizacija za naravo (WWF), Zveza društev Moja Mura in Društvo za preučevanje rib Slovenije so včeraj popoldan v Domu kulture Veržej izvedli filmski večer za reko Muro. Ta poteka v okviru kampanje Rešimo Muro – NE HE Hrastje-Mota. Po uvodnem nagovoru gosta Franca Kosija so obiskovalci prisluhnili predavanju Andreje Slameršek, koordinatorice kampanje in predsednice Društva za preučevanje rib Slovenije. Zatem so si pogledali dokumentarni film Upor na Donavi režiserja Roberta Eppleja, ki nazorno kaže zahtevnost boja proti gradnji hidroelektrarn. Dogodka so se udeležili tudi prebivalci sosednjih občin.
Domačin Franc Kosi, ki je z ženo uredil učno pot ob mrtvici, kjer vsako leto gostita veliko šolarjev in drugih navdušencev nad naravo, je povedal, kako je osvojil svet ob reki Muri: »Čisto naključno se je zgodilo, da me je ded peljal v lesenem čolnu po strugi. Star sem bil tri leta. V vodi je bil pilot, ki sva ga oplazila, dvignil sem noge in seveda padel v vodo. Že ded je bil veliko v naravi ob Muri, poznal je vse živali (ptice, ribe). Narava na tem območju Mure je še nedotaknjena. Elektrika je monopol, Dravskim elektrarnam pa je samo pomembno, da pridobijo čim več elektrike, ker to pomeni več dobička. Kaj se potem zgodi z lokalnim okoljem, je za njih »deveta briga«. Ne zavedamo se, kako hitro narava propada. Tak primer je Formin, kjer je prav tako hidroelektrarna. Tam podtalnica pod jezom povzroča sušo, nad jezom pa poplavlja hiše in kleti.«
Reka Mura je še zadnja velika prosto tekoča nižinska reka v Sloveniji, ki ni pregrajena s hidroenergetskimi jezovi ter skupaj z Dravo in Donavo tvori rečno žilo, dolgo več kot 1000 kilometrov. Grozi ji uničenje s hidroenergetskimi jezovi. Trenutno poteka postopek celovite presoje vplivov na okolje za HE Hrastje-Mota. V okviru tega postopka je bilo izdelano okoljsko poročilo, katerega ugotovitev je, da bi poseg imel bistven vpliv (ocena D), kar pomeni, da ima poseg škodljive vplive na naravo, ki jih ni možno omiliti in je zato nesprejemljiv.
»Okoljsko poročilo je, čeprav ima oceno D, še vedno pomanjkljivo in po našem mnenju v določenih delih neustrezno presojano oz. ocenjeno. Pripombe na okoljsko poročilo imamo zlasti v delih o vplivu na podzemne vode (pitna voda), kmetijstvo, gozdarstvo in naravo. Vpliv posega pa ocenjujemo z oceno E – uničujoči vpliv, saj vplivov HE na rečni ekosistem ni mogoče izravnati. Gre za nepovratno uničenje reke in ekosistemskih storitev, ki jih rečni ekosistem zagotavlja zlasti lokalnemu prebivalstvu«, je na filmskem večeru povedala Andreja Slameršek.
Ekosistemske storitve so storitve, ki nam jih zagotavljajo ekosistemi in so pogoj za obstoj in preživetje človeka na našem planetu. Njihova ohranitev je ključna za prihodnji gospodarski in družbeni razvoj. Ekosistemske storitve nam daje narava, npr. pitno vodo, čisti zrak, rodovitna tla, les, opraševanje rastlin itn. Ohranjeni ekosistemi z visoko stopnjo biotske raznovrstnosti so naložba v našo prihodnost, saj je to tudi najbolj učinkovita zaščita pred naravnimi katastrofami in najbolj učinkovita prilagoditev na podnebne spremembe, ki se že dogajajo. Reka Mura ima izjemen potencial za revitalizacijo reke in s tem izboljšanje ekosistemskih storitev, kar bi tudi pomenilo rešitev okoljskih težav, ki trenutno pestijo Pomurje, zlasti zaradi človeških napak iz preteklosti. Gradnja hidroelektrarn na reki Muri bi za regijo pomenila zadnji udarec.
Po koncu filmske projekcije in debate so udeleženci podpisali peticijo za ohranitev reke Mure in poskusili lokalne izdelke. Na voljo so jim bili medica in medeni liker s cvetnim prahom Čebelarstva Šalamun iz Banovcev ter dobrote pekarne Krapec iz Veržeja, postrežene v košaricah iz ličja, ki so jih naredili v društvu Pomelaj iz Male Polane.
Vir: spletna stran http://www.amazon-of-europe.com
Fotografije: Miloš Bavec
