Logo MojaObčina.si
DANES
9°C
4°C
JUTRI
16°C
-1°C
Oceni objavo

Fotografska razstava dddr. Evgena Bavčarja Svetloba knjige v Paviljonu NOB

Svetloba knjige je naslov fotografske razstave dr. Evgena Bavčarja, slepega fotografa, filozofa in borca za pravice slepih, ki se v tržiški galeriji predstavlja z avtorskimi fotografijami, ki jih posveča pisavi, pisani besedi za tiste, ki jim je bila odvzeta pravica do svobode videnja črk.

 

Lokacija: PAVILJON NOB, Predilniška cesta 12, 4290 Tržič

Odprtje razstave: 22. marca 2017, ob 17. uri

Trajanje razstave: 22. 3. – 5. 5. 2017

Informacije za obiskovalce: Tržiški muzej

Galerija je odprta od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00, v soboto od 10.00 do 12.00.

E-naslov: trziski.muzej@guest.arnes.si

Telefon: 04/ 53 15 500

Vstop v galerijo je prost.

Vstop v galerijo je omogočen gibalno in senzorno oviranim osebam.

Razstava vključuje prilagoditve za zagotavljanje dostopnosti za slepe in slabovidne osebe, ter prilagoditve izbranih fotografij s tehničnimi opisi in brajevimi izpisi le-teh.

 

Avtor v središče svoje umetniške fotografije postavlja Braillovo pisavo, ki jo kot kulturno posebnost predstavlja na umetniških fotografijah v črno-beli tehniki. Nastale so iz zavesti videnega in vidnega ter izpričujejo lastno duhovno pripoved in ne zgolj odsev realnega. Razstavo bodo spremljale prilagoditve za slepe in slabovidne, kot so tehnični opisi izbranih fotografij in tipni tloris razstavnega prostora. Delo, umetnostni in miselni svet umetnika dddr. Evgena Bavčarja bo predstavila literarna zgodovinarka dr. Tatjana Rojc.

V kulturnem programu bo nastopil duo v sestavi Andreja Pogačnik, flavta in Eva Dukarič, violina.


V sodelovanju z ekipo Ustvarjalne Pisarne SOdelujem z akademsko slikarko, magistro umetnosti Katjo Bednařik Sudec, magistro umetnosti Karmen Bajec in strokovno sodelavko Katrin Modic se pripravljajo prilagoditve za zagotavljanje dostopnosti za slepe in slabovidne, kot so tipni tloris razstavnega prostora s tehničnim opisom ter brajev izpis tehničnega opisa razstavnega prostora. Razstavo 30 umetniških fotografij dddr. Evgena Bavčarja bodo dopolnjevali tehnični opisi izbranih fotografij ter brajev izpis le-teh.

Tržiški muzej si prizadeva narediti galerijo dostopno slepim in slabovidnim osebam ter gibalno oviranim ter zagotoviti dostopnost umetnost in umetniških kulturnih dobrin vsem.

Razstavo sta omogočila: Tržiški muzej in Občina Tržič

 

Literarna kritičarka dr. Tatjana Rojc je ob razstavi zapisala o avtorju:

Med izjemnimi Slovenci, ki predstavljajo torišče slovenske umetnosti v svetu in prispevajo k uveljavljanju slovenske kulture, je filozof in umetnik Evgen Bavčar: fotografija in beseda Evgena Bavčarja se umeščata v umetnostni in miselni tok svetovnega prestiža. Bavčar je kot prvi umetnik razstavljal v Mednarodnem centru taborišča smrti Natzweiler-Struthof, kjer se je s svojimi simbolnimi upodobitvami spomnil predvsem slovenskih žrtev, med temi Tržačana Vladimira Martelanca, Kosovelovega prijatelja, ki je padel v Struthofu leta 1944, ter Borisa Pahorja, ki je ta lager ovekovečil v svojem literarnem opusu.

Doktor znanosti in dvakratni častni doktor je po zaključenem študiju na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktoriral iz filozofije na pariški Sorboni z disertacijo o estetiki pri Adornu in Blochu. Bavčar, filozof in konceptualni umetnik, znanstvenik francoskega Centre National de la Recherche Scientifique (CNRS), ima tudi glavne zasluge za objavo in velik uspeh slovenskih književnikov  v Franciji in drugod po Evropi in ZDA, saj je prvi pisal o tem v mednarodnih literarnih revijah in časnikih. Kot slepi človek je v to poslanstvo vključil predvsem sestro Marijo, ki mu je  v glavnem vsa ta dela prebrala in posnela na trak, ker mu slovenska literatura tedaj ni bila niti dostopna v tujih jezikih, niti v slovenščini v Braillovi pisavi ali v zvočnem zapisu.

Bavčarja po pravici imenujemo najbolj poznanega in najbolj zaslužnega ambasadorja slovenske kulture v svetu. Njegov umetnostni in miselni svet je predmet številnih monografij in razprav, ki so izšle po vsem svetu, prav tako pa so o njegovem delu številne državne televizijske mreže predvajale dokumentarne filme. S cikli predavanj ter tematskih seminarjev je predaval po vsem svetu, je pa tudi gostujoči profesor na pariški Sorboni in na drugih svetovnih vseučiliščih. Njegove intelektualne vezi se pletejo med najuglednejšimi intelektualci svetovnega formata, ki so preko njega seznanjeni s slovensko stvarnostjo in kulturo. Med temi naj omenimo igralko Hanno Schygullo, eno največjih interpretk Fassbinderjevih filmov, ki je med drugim zapisala, da je Evgen Bavčar njen vzor, ali Michaela Gibsona, umetnostnega kritika International Herald Trubune, ki je prvi po zaslugi Evgena Bavčarja na mednarodnem prizorišču pisal o Zoranu Mušiču kot Slovencu, ali pisatelja Milana Kundero, ki je ob odcepitvi Slovenije od jugoslovanske federacije napisal znameniti apel mednarodni javnosti v Le Mondu z naslovom Rešite Slovenijo. V tem času je bil namreč Evgen Bavčar tudi predsednik Slovenskega svetovnega kongresa za Francijo. Znano je njegovo prijateljstvo z Vinkom Globokarjem in Zoranom Mušičem, predvsem pa z Borisom Pahorjem in številnimi slovenskimi književniki in umetniki.        

Umetniško, spekulativno in ambasadorsko poslanstvo definira celotno delo Evgena Bavčarja, neločljivo od njegove izjemno prodorne osebnosti. Poleg izjemne vloge ambasadorja slovenstva v svetu, je dr. Bavčar kot slep človek tudi zagovornik pravice do pisave, do pisane besede tudi za tiste, ki jim je bila odvzeta možnost videnja črk. Zato ga lahko imamo tudi za ambasadorja Braillove pisave, ki jo iz sveta promovira v Sloveniji ne kot kulturno posebnost ampak kot neizpodbitno pravico do svobode.

 

Oglejte si tudi