»Glavne teme naše razstave so tradicija tržiškega usnjarstva, od zasebnih obratov do usnjarne Runo. Prikazujemo življenje in delo usnjarjev ter njihove šege in navade. V osrednjem delu je nazorno prikazan postopek predelave kož v usnje, predstavljamo pa tudi različne rabe usnja v preteklosti in sedanjosti. Imamo tudi prijeten kotiček za otroke, kjer bodo lahko potežkali star likalnik za usnje, odtisnili maskoto našega muzeja v usnje, poslušali pesmice in pravljice povezane z usnjarstvom,» novo zbirko predstavlja Jana Babšek, direktorica Tržiškega muzeja.
Razstavo je pripravljala strokovna skupina: vodja projekta Jana Babšek, kustos razstave dr. Bojan Knific, konservator/restavrator Boštjan Meglič, oblikovalka Barbara Bogataj, strokovni sodelavki Staša Tome in Janita Košir.
V prihodnjih letih bodo sledile prenove tekstilne, barvarske, nogavičarske in drugih stalnih razstav Tržiškega muzeja.
Usnje vseh barv
Tržič, ki je trške pravice dobil leta 1492, je bil že od nekdaj živahen obrtniški kraj, o tem poročajo različni zgodovinski viri. Prav različne obrti in rokodelstva so zaznamovali način življenja v kraju. Ljudje so se ukvarjali z različnimi dejavnostmi, s kovaštvom, usnjarstvom, krojaštvom, kolarstvom, čevljarstvom, mesarstvom, v mestu je delovala bratovščina nogavičarjev, v manjšem obsegu so delovala tudi druga rokodelstva in obrti. Iz te bogate tradicije so se konec 19. in na začetku 20. stoletja razvile različne industrije usnjarska, tekstilna, čevljarska in druge.
Tradicija tržiških usnjarjev
Tržičani so se preživljali z različnimi obrtmi, usnjarstvo je bilo ena najpomembnejših. Tržiški usnjarji so bili že v 17. stoletju znani po posebnem kordovanskem usnju. V 18. stoletju je bilo v trgu šestnajst usnjarskih delavnic, v 20. stoletju je cvetela tovarna Runo.
Življenje tržiških usnjarjev
Usnjarji so nosili usnjen predpasnik in posebne škornje – štalonarje. Tako ime so dobili po štali, kajti v usnjarnah je strašno smrdelo. Delati so začeli ob 5. uri zjutraj, končali ob 7. uri zvečer. Njihovo delo je bilo zelo naporno.
Od kože do usnja
Strojenje kož poteka po posebnih postopkih, ki so na razstavi nazorno predstavljeni. V Tržiču so največ strojili kravje, ovčje, kozje in svinjske kože. Od vrste kož, strojila in načina strojenja je bilo odvisno, kakšen je bil končni videz predelane kože.
Uporaba usnja
Usnje je ena od najuporabnejših surovin – za obuvanje, oblačenje, pohištvo, šport, izdelavo glasbil, tovorjenje in drugo. Raba usnja je bila včasih še bolj vsestranska, kar dokazujejo zanimivi in nenavadni predmeti na razstavi.
Otroški kotiček
Otroci se na prijeten in interaktiven način seznanijo s posebnostmi iz usnjarske tradicije.
Od kože do usnja
Strojenje kož poteka po posebnih postopkih, ki so na razstavi nazorno predstavljeni. V Tržiču so največ strojili kravje, ovčje, kozje in svinjske kože. Od vrste kož, strojila in načina strojenja je bilo odvisno, kakšen je bil končni videz predelane kože.
