Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za nedelja, 22.01.2017

jasno
Ponoči bo pretežno jasno. Po nekaterih kotlinah bo nastala megla. Burja na Primorskem bo slabela. Najnižje jutranje temperature bodo od -14 do -9, ob morju ter ponekod v Vipavski dolini okoli -2 stopinji C.
-9°C | 1°C
torek, 23.01.2017
-10°C | 2°C
sreda, 24.01.2017
-7°C | -1°C
četrtek, 25.01.2017
-10°C | 2°C
Opozorila
Petek, 20.1.2017 ob 19h
Dodatnega opozorila ni.
-9°C
1°C
jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Kultura

TRŽIŠKI MUZEJ PRAZNUJE 50 LET IN ODPIRA ......


KULTURA, DOGODKI

| |
02.09.2014      9:43
A A

TRŽIŠKI MUZEJ PRAZNUJE 50 LET IN ODPIRA STALNO ČEVLJARSKO ZBIRKO


Slovesno odprtje razstave je posvečeno praznovanju 50. letnice obstoja muzeja in bo potekalo na dan šuštarske nedelje, 7. septembra 2014 v osrednjih muzejskih prostorih v Pollakovi kajži, Muzejska 11, Tržič.


Čevljarska zbirka v Tržiškem muzeju
Čevljarska zbirka v Tržiškem muzeju
Deli:
 

 

Zbiranje gradiva in predstavljanje čevljarske tradicije že od ustanovitve Tržiškega muzeja leta 1964 predstavlja njegovo osrednje poslanstvo. Več tisoč predmetov, ki so jih iz čevljarske tradicije v muzeju zbrali v preteklem polstoletnem obstoju, omogoča predstavitev izdelave nekdanje obutve, kakor tudi življenja, ki je bilo z njim povezano.

Najstarejši razstavljeni predmeti sodijo v 18. stoletje, med njimi je izjemna cehovska knjiga iz leta 1751. Posebnost predstavlja luč na gavge – edinstven primerek v slovenskem prostoru, znana je tradicija Gregorjevega, ko so čevljarji luč spustili po vodi. Sodobnikom je neznano mnogo orodje, ki so ga čevljari uporabljali pri svojem delu, kakor tudi obutev, ki se je stalno spreminjala. Na domačem znanju se je v Tržiču razvila čevljarska industrija, ki s Pekom in manjšimi proizvajalci danes kljubuje ceneni sodobni proizvodnji obutve iz vzhodnih trgov.

 

Projekt odprtja nove razstave vodi direktorica Tržiškega muzeja Jana Babšek, kustos razstave je dr. Bojan Knific, konservator in restavrator Boštjan Meglič. Razstavo je oblikovala Polona Zupančič, za luč je poskrbel Marjan Viskovič, strokovno pomoč je nudila mag. Tita Porenta, pri razvijanju interpretacij je sodelovala ddr. Verena Vidrih Perko.

 

PREDSTAVLJANJE VSEBIN

Osnovo predstavlja prek 500 razstavljenih predmetov, ki govorijo zgodbe o preteklem delu in življenju čevljarjev. Ob njih so različni ambienti predstavljeni z avdiovizualnimi gradivi, ki dopolnjujejo razstavne prostore, kakor tudi interaktivni kotički za otroke in odrasle.

 

GLAVNE VSEBINE

Razcvet tržiške šuštarije sredi 19. stoletja so omogočili usnjarstvo in razvoj trgovine, kot tudi propad nogavičarstva, ki je do tedaj dajalo ljudem skromen zaslužek. Znanje je prehajalo iz roda v rod, mojstri so po nova znanja odhajali na tuje. Obutev so v bêrštatu, kot so rekli čevljarski delavnici, izdelovali ročno. Leta 1880 so v Tržič prišli prvi šivalni stroji.

Šuštarji so delali od jutra do mraka, od ponedeljka do sobote. Gregorjevo so praznovali, ker se je daljšal svetli del dneva, praznovanje Šuštarske nedelje sega v 60. leta prejšnjega stoletja.

Ljudje so cenili tržiško obutev – bila je poceni in trpežna, prodajali so jo daleč prek meja današnje Slovenije. Pričujoča razstava je postavljena čevljarjem v poklon.

 

Rokodelstvo

Za Tržič, njegovo preteklost in sodobnost ima poseben pomen rokodelsko izdelovanje obutve. Gre za tržiško tradicijo, ki se je v pričevanjih ohranila do sodobnosti. Rokodelsko izdelovanje obutve se je ohranilo v sredino 20. stoletja, deloma tudi še v njegovo drugo polovico, hkrati pa to predstavlja način izdelave, ki korenini v 19. stoletje in zgodnejši čas. Posebnost in hkrati splošnost predstavlja tržiška čevljarska delavnica – berštat. Ob tem je zanimivo čevljarsko orodje in rokovanje z njim, tudi materiali in vse drugo, kar je čevljar pri svojem delu potreboval. Nekatere na rokodelsko izdelovanje obutve vezane vsebine so pridobile simbolen pomen, vedenje o katerih se v sodobnosti zaradi spremenjenega načina življenja izgublja.

 

Življenje tržiških šuštarjev

V Tržiču je izdelovanje obutve ob koncu 19. stoletja iz popolnega rokodelstva prešlo v polindustrijsko proizvodnjo, iz nje vzporedno z založništvom v industrijsko. Sicer pa ima osrednji pomen in mesto v razvijanju posebne tržiške identitete cehovska tradicija, ki je vplivala na vsakdanje in praznično življenje Tržičanov. Na njo se je naslanjalo nekdanje šolanje čevljarjev, z njo je bila povezana družbena struktura, ki so jo sestavljali vajenci, pomočniki in mojstri. V preteklosti sta bila za življenje čevljarjev pomembna čevljarska zavetnika Krišpin in Krišpinjan, zanimiva so pričevanja o posebnostih nekdanjega življenja čevljarjev, povezana s ptičjim lovom, hranjenem ptic ipd. Od praznikov, ki se vežejo na starejše tradicije, sta ključna dva, ki imata svoje mesto tudi v sodobnosti, in sicer Gregorjevo in Šuštarska nedelja. Ob izdelovanju obutve v rokodelskih delavnicah so tržiški čevljarji pogosto hodili v štero – bodisi na okoliške kmetije, še pogosteje dlje na Koroško in drugam.

 

Obutev, ki so jo izdelovali in nosili Tržičani

Izdelke tržiške čevljarske obrti in industrije niso nosili le Tržičani, kakor tudi Tržičani niso nosili le obutve, ki je bila izdelana v Tržiču, kljub temu pa vpogled v ohranjena obuvala s konca 19. in prve polovice 20. stoletja kažejo pestro podobo oblik obuval, ki je bila povezana z družbenim okoljem, kjer so se obuvala nosila, in z njihovo funkcijo.

Od konca 19. stoletja pa do konca 20. stoletja so Tržičani obutev seveda nosili ob različnih priložnostih – od teh in še od marsičesa drugega je bila odvisna oblika obuval. Tržičani so različno obutev nosili v različnih življenjskih obdobjih in ob različnih priložnostih (birma, poroka, vsakdan, praznik, šport …). Ob tem je zanimiv širši kontekst razvoja obuvanja v svetu in na Slovenskem – kontekst, ki dopolnjuje tudi vedenje o preteklem obuvanju Tržičanov.

 

Peko

V Slovenskem prostoru ima posebno mesto obutvena tovarna Peko. Ustanovil jo je Slovenec Peter Kozina, ki je na začetku 20. stoletja v tedanji nemškutarski Tržič vnesel povsem nove razsežnosti izdelovanja obutve. Sicer pa je za razvijanje vpogleda v preteklost Peka pomembna predstavitev a) proizvodnje obuval, b) predstavitev obuval, ki predstavljajo rezultat proizvodnje in c) predstavitev življenja ljudi, ki so bili s Pekom povezani. Od leta 1903, ko je bil Peko ustanovljen, pa do danes, ko obratuje v precej manjšem obsegu kot pred desetletji, je mogoče spremljati razvoj, ki je ključno vplival na življenje Tržičanov. V njem je bilo zaposlenih od nekaj sto Tržičanov do nekaj tisoč, proizvodnja obuval je v zlatem obdobju dosegala število več milijonov parov letno. Ogromno obutve so prodali na bivšem jugoslovanskem trgu, oblikovali so široko mrežo prodajaln, vodilni delavci Peka so sodelovali tudi pri ustanovitvi drugih obutvenih tovarn. Nenazadnje je Peko obiskal tudi predsednik SFRJ Tito, ohranjena so kopita, ki so bila izdelana posebej zanj.

 

Korak v sodobnost

Sodobnosti ni brez preteklosti, koristno je, če se sodobnost s preteklostjo oplaja. Kljub temu, da je dediščina tržiškega okolja ključnega pomena za razvijanje lokalen identitete, so za to poslanstvo pomembne tudi vsebine, s katerimi se Tržič vklaplja v širši slovenski prostor. Za sodobnost in prihodnost je pomembno razumevanje preteklosti – ne le razumevanje tržiške dediščine temveč tudi razumevanje dediščine širšega slovenskega prostora, ki se odseva v pravljicah, plesnem izročilu ipd. Nenazadnje so za doumevanje razsežnosti današnjega obuvanja pomembna obuvala znanih osebnosti iz slovenskega političnega in kulturnega življenja, kakor tudi obutev, ki jo ljudje danes nosimo.

 

Zapisal dr. Bojan Knific, kustos v Tržiškem muzeju

 

 

Odpiralni čas muzeja:

Ponedeljek–petek od 9. do 15. ure

Sreda od 9. do 17. ure.

Za najavljene skupine tudi izven odpiralnega časa po predhodnem dogovoru.

 

Pedagoški programi:

Z veseljem bomo po razstavi popeljali skupine. Pišite nam na trziski.muzej@guest.arnes.si ali pa nas pokličite na 04 53 15 500. 




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

Povezani članki
ŽELIŠ BITI TUDI V BODOČE NA TEKOČEM S TEM, KAR OBJAVI Občina Tržič? x
Naroči se na e-obveščanje in ostani v stiku z nami in ne zamudi več nobene pomembne novice ali dogodka!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Občina Tržič
Občina Tržič
TRG SVOBODE 18
Tel:(04) 597 15 10
Koledar dogodkov Preglej vse
Januar 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30
21.01.2017
Danes ni dogodkov.
23.01.2017 | Tečaji in delavnice
TEČAJ SAVININE JOGE OBRAZA
24.01.2017 | Kultura
Večer z Rosvito Pesek
23.01.2017 | Tečaji in delavnice
TEČAJ SAVININE JOGE OBRAZA
24.01.2017 | Kultura
Večer z Rosvito Pesek
25.01.2017 | Kultura
Predavanje Samooskrbni zelenjavni vrt

Bodite prvi pri oddaji mnenja.

Radio v živo