Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za torek, 21.02.2017

oblačno
Ponoči bo sprva pretežno jasno, proti jutru se bo zmerno pooblačilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 3, ob morju okoli 5 stopinj C.
-1°C | 9°C
sreda, 22.02.2017
-2°C | 12°C
četrtek, 23.02.2017
4°C | 13°C
petek, 24.02.2017
6°C | 13°C
sobota, 25.02.2017
3°C | 10°C
Opozorila
Ponedeljek, 20.2.2017 ob 19h
Dodatnega opozorila ni.
-1°C
9°C
oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Gospodarstvo Kmetijstvo

ŽIVLJENJE NA PLANINI ZAHTEVA CELEGA ČLOVEKA


TURIZEM, OBČINSKE, KMETIJSTVO

| |
19.06.2014      14:38
A A

ŽIVLJENJE NA PLANINI ZAHTEVA CELEGA ČLOVEKA


Danes dopoldne je bilo v prostorih Občine Tržič sklepno dejanje, novinarska konferenca, ob zaključku projekta "SONARAVNO UPRAVLJANJE PLANIN NA VAROVANIH OBMOČJIH - ALPA", v katerega je bila vključena tudi planina Korošica, kot dober primer ohranjanja življenja na planini. Namen projekta ALPA je na naravi prijazen in sodobnemu času primeren način ponovno oživiti planine in tako pomagati lokalnim prebivalcem, posebej kmetom, da lahko v svojem okolju dobijo dodatno motivacijo za preživetje in prispevajo h kratkim oskrbnim verigam. Projekt je sofinanciran s sredstvi Evropske unije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, program Cilj 3 Evropsko teritorialno sodelovanje, Operativni program Slovenija – Avstrija 2007-2013. V projektu sodeluje sedem partnerjev, trije iz Slovenije ter štirje iz Avstrije. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave je vodilni partner projekta, slovenska projektna partnerja pa sta še Triglavski narodni park in občina Zreče. Partnerji na avstrijski strani pa so biosferni park Nockberge, Koroška deželna vlada, Naravni park Zirbitzkogel-Grebenzen, ter Naravni park Almenland. Projekt traja od prvega marca 2012 pa do konca letošnjega junija in je vreden 873.636 €.


Govorci na novinarski konferenci
Govorci na novinarski konferenci
Deli:

 Pri predstavitvi se bomo osredotočili pretežno na slovenska pilotna območja, čeprav smo tekom projekta slovenski in avstrijski partnerji ves čas sodelovali in izmenjevali primere dobrih praks in izkušnje.

V projektu smo izhajali iz dejstva, da uporaba planin za sezonsko pašo živali v Sloveniji peša, saj imajo kmetje zaradi manjšanja števila živali in opuščanja kmetovanja dovolj pašnih površin v dolinah in v okolici svojih kmetij. Opazili smo, da pašne planine vse bolj zaraščajo. Poleg tega je na planinah, kjer se izvaja redna sezonska paša, vse več pritiskov. Zaradi sodobnih smernic v kmetijstvu se namreč na veliko planinah pasejo pasme, ki so ekonomsko donosnejše in ne tradicionalne. Način paše na planinah sicer določa t.i. pašni red, a ta ni vedno sonaraven, zato lahko povzroča degradacijo naravovarstveno pomembnih travišč. V zadnjih letih pa je na planinah opaziti tudi trend povečevanja turizma – nekdanje pastirske koče se obnavljajo brez upoštevanja etnoloških značilnosti območja in minimalnih okoljskih standardov.

Tako smo v okviru projekta na štirih projektnih območjih opravili socioekonomske analize, na petih območjih smo izvedli analize habitatnih tipov in vrst (popisali smo rastlinske in živalske vrste in njihove habitate), naredili pa smo tudi analizo vodnih virov na enem od pilotnih območij. Ocenili smo ustreznost trenutnega načina upravljanja na planinah in pripravili predloge za izboljšanje. Velik del naših naporov pa je šel tudi v delo z ljudmi – za lastnike, ki živijo na območjih, smo pripravili številne delavnice, kjer smo jih spodbujali k iskanju dodatnega zaslužka s trženjem izdelkov oziroma pri razvijanju blagovne znamke. Tako so tekom projekta za pilotno območje Pohorje nastale tudi smernice za razvoj kakovostnih proizvodov in turističnih storitev na planinah ter smernice za rabo in ravnanje z vodo in energijo pri gradnji ali obnovi planinske infrastrukture.

Tekom projekta pa smo na osnovi stanja na planinah pripravili tudi smernice za revitalizacijo in trajnostno kmetovanje na pašnih planinah ter odstranjevali zarast na planinah. V projektni prijavi smo načrtovali, da bomo odstranjevali zarast na 70 hektarjih površin, načrt pa smo celo presegli, in sicer za dobrih 5 hektarov. Večina odstranjene zarasti, skoraj 60 ha, je bila na slovenski strani.

 

V Avstriji imajo z upravljanjem planin več izkušenj kot v Sloveniji, zato je projektni partner Nockberge razvil sistem za certificiranje planin s sonaravnim upravljanjem. Prvim kmetom so bili certifikati podeljeni na zaključni projektni tiskovni konferenci 12. 6. 2014 v Bad Kleinkirchheimu v Avstriji.

 

Projekt je bil namenjen kmetom, lastnikom zemljišč oziroma agrarnim skupnostim, ki pasejo živino na planinah. Projektne rešitve pa poleg njih lahko predstavljajo dobre informacije tudi za institucije s področja varstva narave, kulture, urejanja prostora, občine ter lokalno prebivalstvo.

Vsa projektna območja v Sloveniji in Avstriji so na območjih omrežja Natura 2000, večina od njih tudi znotraj zavarovanih območij in predstavljajo potencialne možnosti za razvoj območja, ki ga ponuja že samo okolje, vendar tako, da se ohranjata in varujeta tradicija in narava.

 

Na slovenski strani smo imeli tri partnerske institucije, ki so sodelovale v projektu – Zavod RS za varstvo narave kot vodilni partner projekta, Občino Zreče in Javni zavod Triglavski narodni park. Slovenski partnerji so obvladovali tri večja projektna območja – planine na območju Triglavskega narodnega parka, planino Korošica in ovršne dele Pohorja - Pohorske planje.

 

Javni zavod Triglavski narodni park kot eden od treh slovenskih projektnih partnerjev je svoje aktivnosti izvajal na planinah na območju Bohinja. S projektnimi sredstvi smo očistili slabih 20 hektarjev zarasti na planinah Ovčarija, Krošnja in Govnač. Ukrep ima naravovarstvene in razvojne učinke, saj smo pridobili nove pašne površine ter z odstranitvijo zarasti omogočili razvoj vrstne pestrosti rastlinskih in živalskih vrst. Izvedli smo popis metuljev in kobilic na šestih planinah v Bohinju, ki so indikatorji za stanje ohranjenosti. Rezultati popisa so pokazali dobro ohranjenost pašnih površin. Po številčnosti primerkov metuljev prednjači planina Krstenica, po vrstni pestrosti pa planina Dedno polje.

Tekom projekta so bili izvedeni številni individualni sestanki in delavnice s predstavniki lastnikov ter z uporabniki planin. Glavne teme teh srečanj so bile namenjene reševanju konkretnih problemov pri upravljanju visokogorskih planin, saj kmetje potrebujejo odgovore na vprašanja in svetovanje, kadar se srečujejo z dilemami ali usmeritvami, ki jim jih prinaša kmetovanje znotraj zavarovanega območja.

Za kmete z območja Bohinja smo pripravili in izvedli strokovno ekskurzijo v avstrijski Almenland in si ogledali primere dobrih praks ter izmenjali dobre in slabe izkušnje. Takšna srečanja so še posebej dobrodošla, saj so kljub razlikam med državama problemi, pa tudi rešitve, podobne.

Eden glavnih rezultatov projekta so tudi upravljavski načrti za izbrane pilotne planine. Namen upravljavskih načrtov je načrtovanje ukrepov, potrebnih za vzdrževanje dobrega stanja pašnih površin.

Tekom projekta sta bila izdelani zasnovi dveh novih turističnih storitev za območje Bohinjskih planin.

 

Na Zreškem Pohorju je bil naš glavni cilj in namen ohranjanje pohorskih planj. Vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na silikatnih tleh predstavljajo življenjski prostor zavarovanih in ogroženih vrst, med katerimi omenjamo divjega petelina, ruševca in metulja borovničevega mnogooka. Travišča pohorskih planj se nahajajo pod gozdno mejo, kar pomeni, da bi se zarasla z gozdom, če jih človek ne bi kosil in pasel. Gre torej za antropogeni habitat, ki ima veliko vrednost za prostoživeče živali, če ga človek rabi na ustrezen način. Rastlinske vrste vrstno bogatega travišča s prevladujočim navadnim volkom so namreč prilagojene na kisla tla z malo hranili. Človek lahko z gnojenjem ali pa s spreminjanjem kislosti tal (apnenje) bistveno spremeni naravno ravnovesje na teh traviščih. Pohorski kmetje znajo gospodariti s planjami, vendar v zadnjih desetletjih izgubljajo interes in voljo za kmetovanje na planjah.

Pohorske planje so enkraten vzorec davno izoblikovane kulturne krajine. Večina današnjih travišč, ki se razprostirajo po grebenskih legah med Veliko Kopo, Črnim vrhom, Planinko in Roglo, je nastala že v prvi polovici 19. stoletja kot posledica ogromnih požganic (frat), na katerih gozda niso obnovili.

 

Na osončenih, kislih in s hranili revnih tleh so se razvila travišča, katerih značilna in prevladujoča rastlinska vrsta je trava navadni volk – po domače baloh. Gre za vrsto trave, ki raste le na izrazito kislih tleh. Ta travišča pogosto imenujemo tudi volkovje.

Monotonost obsežnih travnatih prostranstev popestrijo arnika, srčna moč, oranžna škržolica, panonski svišč in brstična lilija. Cvetovi teh zelišč so značilni za volkovje in naredijo planje pisane in očesu privlačne. Na delih, kjer je v tleh manj hranil in manj vode, se pojavljajo resave. Prevladujoča vrsta resav je jesenska vresa, ki raste predvsem na strmejših pobočjih, pa tudi na ovršnih in vetrovno izpostavljenih delih planj. Na kisla tla z malo hranili so prilagojene tudi borovnice in brusnice. Pomemben košček v mozaiku pohorskih planj predstavlja jerebika, ki jo pogosto najdemo na presvetljenih delih, na gozdnem robu in predvsem v gozdnih otokih sredi travnatih planjav. Plodovi borovnice, brusnice in jerebike so pomemben člen v prehranjevalni oskrbi koconogih kur, ki jih najdemo na območju travišč. Prisotnost gozdnih kur je krovni indikator ugodnega stanja habitata, s prisotnostjo metulja borovničevega mnogooka pa lahko še natančneje ocenjujemo kvaliteto habitata. Borovničevega mnogooka v Sloveniji najdemo samo na pohorskih planjah nad nadmorsko višino 1400 metrov. Gre za izolirano populacijo, ki je ostanek palearktične razširjenosti tega dnevnega metulja. Za uspešno razmnoževanje in prehranjevanje potrebuje združbo vrstno bogatega volkovja z dobro zastopanimi zaplatami borovničevja in jesensko vreso, odgovarja pa mu tudi vrzelasti gozd z bogato podrastjo borovnic v neposredeni bližini odprtih travnatih planjav.

Revitalizacija planinskih pašnikov je predstavljala predstavlja največji finančni, časovni in koordinacijski poseg. Drevesna zarast na Mulejevem vrhu in Ostruščici (posek in odstranjevanje je potekalo na skupaj okrog 35 hektarjih površin) je v konkretnem primeru pomenilo predvsem velike, več kot 50 let stare smreke ter mulčenje štorov. Šlo je za velik in kompleksen poseg, ki sedaj omogoča, da se bodo pohorske planje ponovno zarasle s travišči in bodo spet namenjene pašništvu, seveda v primeru, če se bo dovolj redno paslo ali kosilo.

Na pilotnem območju Pohorje smo izvedli tudi številne delavnice za kmete za razvoj proizvodov in turističnih storitev, ki so na Pohorju, ki je že turistična destinacija, lahko dober potencial za dodatni zaslužek na kmetiji. Končni rezultat so smernice za razvoj kakovostnih proizvodov in turističnih storitev na planinah ter čisto konkreten razvoj več produktov iz tega območja ter tudi izdelani poslovni načrti za posamezne nove turistične storitve in produkte.

 

Planina Korošica je planinski (alpski) pašnik, ki se razteza na nadmorski višini med 1300 in 1600 m, s kočo (1554 m) v osrčju planine. Leži na jugozahodnih pobočjih Košutice (1968 m), zahodno od najdaljšega apnenčastega grebena v Karavankah, Košuta. Zahodno od nje se nahaja mejni prehod med Slovenijo in Avstrijo, Ljubelj (1369 m).

Pašnike na planini Korošici je že pred stoletji ustvaril človek z izsekavanjem gozda in jih ob njihovi skrbni rabi (paši), prilagojeni ekstremnim razmeram, ohranil vse do danes. Na gozdnih posekah so se razvila zakisana vrstno bogata travišča s prevladujočo travo navadni volk (Nardus stricta), na katerih raste tudi arnika (Arnica montana). Na višjih predelih, ki se zaraščjo z ruševjem, pa se izmenjujejo zaplate travišč z volkovjem ter alpinskimi in subalpinskimi travišči na karbonatnih tleh. Oba tipa travišč, z izjemno in pomembno biotsko pestrostjo, sta v evropskem in slovenskem prostoru v upadu, zato sta tudi varovana z evropsko zakonodajo, Direktivo o habitatih. Ob vstopu v Evropsko unijo so bile države članice dolžne določiti območja Natura 2000 in se zavezati, da jih bodo prednostno varovale in ohranjale v ugodnem stanju. Tako je tudi leta 2004 bila planina Korošica vključena v evropsko ekološko mrežo, kot posebno ohranitveno območje (Site of Community Importance - SCI) z imenom Karavanke (SI3000285).

Na planini Korošica se je v okolici koče, kjer pašne živali počivajo in je povečan vnos dušika, razbohotila alpska kislica (Rumex alpinus), ki se širi na travišča z volkovjem in arniko. Alpska kislica je naravno prisotna v subalpinskem in alpinskem pasu (torej tudi na Korošici), na vlažnih in s hranilih bogatih tleh, zlasti ob vodnih izvirih z veliko sonca. Ob kočah na pašnih planinah je bila alpska kislica vedno prisotna. Njene liste so kuhali prašičem in v njih zavijali maslo. Na Korošici je do njenega širjenje na travišča in s tem na pašne površine najverjetneje prišlo zaradi zadrževanja in iztrebljanja pašnih živali v bližine koče. Kislica je prekrivala že okrog pet hektarjev površin, od tega skoraj polovico v eni zaplati. Da bi preprečili nenadzorovano širjenje alpske kislice na biotsko bogata travišča in da bi pomagali kmetom, ki pasejo na planini Korošica, ponovno vzpostaviti pašne površine, smo tekom projekta sonaravno ostranili alpsko kislico (brez uporabe kemičnih in drugih sredstev za zatiranje rastlin). Kislico smo odstranjevali tudi s pomočjo prostovoljcev, z ročnim izkopavanjem in košnjo.

Končni rezultat je odstranitev alpske kislice na petih hektarjev preraščenega območja ter vzpostavljeno sodelovanje z Občino Tržič in najemnikom, ki zagotavljata, da bosta sledila ugotovitvam in rezultatom projekta ALPA, saj je smisel projekta prav študija stanja pred posegi, izvedba posega na trajnosten način in priporočila glede upravljanja vnaprej. K samemu dejanju odstranjevanja kislice smo nagovorili tudi prostovoljce in v lansekm letu se je odstranjevanju kislice na terenu odzvalo več kot 60 prostovoljcev iz vse Slovenije.

 

Tudi letos je bila izpeljana prostovoljna akcija prav pretekli vikend, 14. junija in te se je udeležilo 15 prostovoljcev iz skupnosti kmetov, ki pasejo na planini.

Za pilotno območje Korošica pa smo pripravili tudi načrt upravljanja za trajnostno upravljanje Korošice, ki je bil predstavljen tudi pašni skupnosti Korošica.

 

Zavod RS za varstvo narave ima izkušnje s pripravo in vodenjem projektov. Naš glavni cilj in namen je, da so projekti, ki so naravnani k trajnostnemu razvoju posameznih območij, izvedeni tako, da upoštevajo in vključujejo tako stroko kot uporabnike. Pri tem se srečujemo z različnimi interesi znotraj različnih strok in zunaj, na strani deležnikov. Če rečemo, da smo bili uspešni, mislimo s tem, da smo med seboj povezali različne in raznovrstne deležnike in prišli do rešitev, ki so »prav« vsem in ki jih razumejo vsi.

 

Projekti, kot je ALPA, pa bi seveda zahtevali daljše časovno obdobje, več denarja, več ljudi in več pozornosti. A so odskočna deska za naprej. Na osnovi, ki smo jo postavili, lahko tudi lokalne skupnosti gradijo naprej.

 

Od besed k dejanjem

Pogled na s soncem obsijan gorski travnik, s katerega nas pozdravljajo dišeče gorske trave in cvetlice, je nekaj najlepšega. Če to spremlja še pestrost drobnega živalskega sveta, polnega mravelj, čebel in metuljev, spremljavo temu pa ustvarja glasba kravjih zvoncev, potem lahko govorimo o motivu, ki polni dušo, spomin in telo. Zato je vsak trud, da ohranimo dediščino naroda preprosto, toda pomembno dejanje. Planina Korošica je v ducatu še živih tržiških planin, na katere smo še posebej ponosni, nekaj posebnega. Ne samo zaradi edinstvene lege in težke dostopnosti, ki sta jo tako "ta pravo" ohranili v stanju, kot so ga poznali naši dedje in babice. Vedno je bil poseben in do narave prijazen tudi način gospodarjenja, saj smo imeli in imamo tudi danes na planini ljudi, ki živijo v sožitju z naravo, ob izjemnem spoštovanju in dobrem, realnem poznavanju tako živalskega kot rastlinskega sveta. Na Občini Tržič, kot lastniki planine, projekt čiščenja pretirane zarasti alpske kislice na planini Korošica aktivno podpiramo in si želimo, da spoznanja in način preprečevanja širjenja ohranimo tudi po zaključku projekta. Uporabljenim načinom bi veljalo dodati še nekatere nove, inovativne in do sedaj še neuporabljene. Potrebno se je zavedati, da imamo opravka z izjemno občutljivim in naravnim pojavom na zelo izpostavljenem območju, kjer morajo biti ukrepi skrbno premišljeni in lekarniško odmerjeni. Zadovoljen sem, da akcijo v dobrem razumejo tako najemniki kot tudi uporabniki planine. Presežek pa je, da so piko na i pomagali postaviti tudi prostovoljci in s tem ponovno pokazali in dokazali, da imamo kraje, kjer smo doma neizmerno radi in znamo za njihovo dobrobit preiti od besed k dejanjem. Ob koncu akcije se zahvaljujem prav vsem in vsakemu posebej za njegov trud in prispevek pri delu na planini. Prijazno vabljeni k sodelovanju tudi v bodoče. Mag. Borut Sajovic, župan Občine Tržič

 




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

ŽELIŠ BITI TUDI V BODOČE NA TEKOČEM S TEM, KAR OBJAVI Občina Tržič? x
Naroči se na e-obveščanje in ostani v stiku z nami in ne zamudi več nobene pomembne novice ali dogodka!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Koledar dogodkov Preglej vse
Februar 21 22 23 24 25 26 27 28 1 2
23.02.2017 | Kultura
Igrica za otroke Miškin dežnik

Bodite prvi pri oddaji mnenja.

Radio v živo