Prvi pohodniki pa so na pot odšli iz Litije že ob pol šesti uri zjutraj v popolni temi in s svetilkami na glavah. Prešerno vzdušje je bilo že takoj na štartu v Litiji in Šmartnem pri Litiji, to pa se je po kilometrih hoje samo še stopnjevalo. Domačini ob poti so namreč vse pohodnike, ki se niso pritoževali nad mestoma blatno potjo. Nič čudnega, saj so na marsikateri točki pohodnike pričakali kar z ansamblom in živo glasbo. Nahrbtniki so leteli na tla in popotniki so veselo tudi zaplesali, četudi so imeli za seboj že več kot 15 kilometrov hoje.
Na letošnje popotovanje so povabili tudi nekdanje slavnostne govornike na pohodih. Zaradi slabšega vremena in iz zdravstvenih razlogov vsi niso mogli priti, smo pa na Čatežu lahko pozdravili Andreja Brvarja (je tudi prehodil celotno pot) in Franca Ekarja, nekdanja predsednika Planinske zveze Slovenije, Toneta Anderliča, ki je leta 1987 na prvem pohodu prvič pozdravil pohodnike, Miho Jazbinška, ki zaradi slabšega vremena ni zaigral na pozavno, Draga Bulca, dolgoletnega prijatelja Levstikove poti…
Na pohodu smo srečali dolgoletne prijatelje Levstikove poti, med ostalimi Kristjana Krajgerja s pohodniki iz PD Mežica, Francijem Bricmanom iz PD Mislinje, planinci iz PD Grmada Celje, PD Krka Novo mesto in mnogimi drugimi. Zadnji pohodniki so na cilj na Čatež prihajali že v popolnem mraku, pa vendar vsi zadovoljni.
V okviru TD Čatež so tudi letos pripravili vrhunsko Razhodnjo, osrednjo prireditev ob zaključku jubilejnega popotovanja po Levstikovi poti. V programu so se predstavili kulturne skupine iz vseh t.i. Levstikovih občin Litija, Šmartno pri Litiji in Trebnje, ki so nenazadnje tudi soorganizatorice vsakoletnega pohoda. Udeležence so pozdravili tudi župani vseh treh občin, Franci Rokavec, Rajko Meserko in Alojzij Kastelic.
Kot slavnostni govornik je pohodnike na cilju nagovoril prof. dr. Matjaž Kmecl, literarni zgodovinar in dolgoletni udeleženec pohodov iz Litije do Čateža. Ob je po tej poti hodil že kot študent prof. dr. Antona Slodnjaka leta 1958, kasneje pa sam vodil svoje študente iz Litije do Čateža. V svojem nagovoru je med drugim dejal, da Slovenci nismo narod sirote Jerice ali revčka Andrejčka, temveč ljudstvo Martina Krpana, da nas vsaka malenkost pač ne ugonobi. Danes je to pot, na katero je lahko ponosna cela Slovenija.
V imenu vseh dosedanjih slavnostnih govornikov je udeležence pozdravil tudi dolgoletni udeleženec pohodov in nekdanji predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, ki je med drugim čestital za prehojeno pot in poudaril, da smo za njen obstoj lahko hvaležni trem možem: najprej Franu Levstiku, ki jo je prehodil in o njej napisal potopis, dr. Matjažu Kmeclu, ki je po njej peljal svoje študente in Rudiju Bregarju, ki se je spomnil tega pohoda in za pot skrbi že 30 let. Izpostavil je tudi misel Cirila Zlobca, ki je dejal, da je Levstik nas Slovence prebujal, to popotovanje pa naj nas združuje.
Letošnje popotovanje je minilo ob veselem martinovanju na Čatežu, vse skupaj pa brez resnejših poškodb udeležencev. Kakšen žulj ali zvin pa le mora biti na tako dolgi poti med zidanicami in prijaznimi domačini.
Avtor fotografij: Ladislav Zupančič
