Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za četrtek, 30.03.2017

pretežno jasno
Ponoči bo večinoma jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 3, ob morju okoli 6 stopinj C.
6°C | 21°C
petek, 31.03.2017
6°C | 21°C
sobota, 01.04.2017
6°C | 23°C
nedelja, 02.04.2017
5°C | 22°C
Opozorila
Torek, 28.3.2017 ob 19h
Dodatnega opozorila ni.
6°C
21°C
pretežno jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Obvestila Zavodi

Še malo pa bo konec šole!


ZAVODI

| |
13.06.2012      8:32
A A

Še malo pa bo konec šole!



Deli:

Izvajalka aktivnosti CSD Trebnje, Razvijanje ustvarjalnih oblik učne pomoči za romske učence v romskem naselju Hudeje, sem od meseca septembra 2011. Tako sem spoznavala in soustvarjala učni in delovni odnos z učenci celo šolsko leto. Na samem začetku so učenci prihajali na učno pomoč pogosteje. Mnogi tudi iz radovednosti, kaj »za ena nova gađi« prihaja v naselje. Zdi se mi, da sem z otroki vzpostavila dober delovni odnos. Sem njihova prijateljica, zagovornica, zaupnica in tudi »gađi delini« (neumna civilka), ki vsak dan teži od hiše do hiše in hoče, da hodijo v šolo, se učijo, delajo nalogo…  Res sem, ena »posebna učiteljica« v naselju!

 

Otroci so pametni in bistri, vendar šola jim ni pri srcu. Njihov obisk šole je zelo majhen. Najpogostejši stavek, ki sem ga slišala v tem obdobju je: »Tajči, jaz nimam nič za nalogo.«. Nič koliko je bilo obljub in častnih besed, da jutri pa res gredo v šolo in pridejo k meni, da skupaj naredimo nalogo. A ko sem naslednji dan prišla v naselje, je deklica pazila mlajšega bratca, ker so šli starši na teren, včasih so zjutraj zaspali, ker so imeli zvečer zabavo, mnogokrat so bili bolni. Saj veste, »Sem bolan.«, je najboljši stavek, da ti ljudje dajo mir.

 

Na drugi strani, je za nami mnogo učnih ur pomoči. Naredili smo veliko domačih nalog, učenke so celo prvič v življenju odgovarjale za oceno v angleškem jeziku, naučili smo se veliko novih slovenskih besed, si širili besedni zaklad. Veste, ni bilo malokrat, ko je učenka, te so bile na učni pomoči v večini, precej dobro znala snov, a so njeno znanje vseeno ocenili z 2 ali 1. Včasih je bil razlog tudi predhodno »nedelo«, nesodelovanje, izostanek ali zgolj strah pred javnim nastopom v skupini. Znalo se je zgoditi, da je tako tista učenka, ki se je učila in bila v šoli večkrat ter je prihajala k meni na učno pomoč, kot tista, ki ni pokazala niti kančka zanimanja za šolo, dobila isto oceno, romsko 2.

Zgodb je nešteto. Tistih prijetnih in manj prijetnih za uho, kaj šele za moje oči, ki dnevno spremljajo življenje romskih učencev v naselju Hudeje. Izkušnje, ki jih pridobivam so zahtevne in dragocene. Imam privilegij, da se lahko odpeljem le nekaj km stran od moje pisarne in sem tako rekoč »v drugem življenjskem svetu«.  

V zadnjem mesecu sem pričela z izvajanjem učne pomoči kar v šoli v romskem kabinetu. Tako ujamem otroke »še s torbico«, izvem kdo je bil v šoli in kaj ima za nalogo. Ognem se tudi popoldanskim izgovorom »To sem naredil že v šoli z romsko pomočnico, nimam nič.« in tudi romska pomočnica dobi realno sliko, kdo se je kaj učil doma v naselju, saj po učenju v romskem kabinetu nadaljujem tudi z učno pomočjo v naselju.   

    

In če smo iskreni, v RII Trebnje prav nestrpno odštevamo število preostalih šolskih dni, ki jih imamo še pred seboj. Vsi komaj čakamo zadnji šolski dan! Za razliko od drugih učencev, so to dnevi, ko moramo resno »pljuniti« v roke in popraviti ali pridobiti še  marsikatero oceno. Tako zadnje dni ni izgovorov »Tajči, danes nimam nč za nalogo.«. Otroci pogosteje samoiniciativno prihajajo na učno pomoč z željo, da naredimo »nalogo za nazaj« ali se naučimo nekaj, kar bodo jutri vprašani, da dobijo romsko 2  in nadaljujejo v višji razred.

 

Še malo in lahko si bomo rekli »Đampe kheli«, namesto »Đampe sikavi« (Gremo se igrat, namesto gremo se učit)!

 

Taja Borštnar (univ.dipl.soc.del), Center za socialno delo Trebnje

 

Zgodbi študentk 1. letnika Fakultete za socialno delo. Študentki sta celo študijsko leto enkrat tedensko obiskovali romsko naselje Hudeje, v mesecu maju pa sta bili teden dni z nami vsak dan.

 V spodnjih vrsticah njuni utrinki.

Izkušnja v Romskem naselju


Sem Katja Dragan, študentka prvega letnika Fakultete za socialno delo. 
V tem šolskem letu opravljam prakso v romskem naselju Hudeje. Tako sem jeseni prvič vstopila v naselje in sedaj ga bližje spoznavam. V tednu od 14.- 18.5.2012 sem imela strnjeno prakso in tako prihajala dnevno, medtem ko sem med letom v naselje prihajala enkrat tedensko. 

V tem tednu smo z otroci ustvarjali magnetke iz  fimo mase. Otroci so se  ob izdelovanju zabavali, ideja  jim je bila zelo všeč. Tudi meni je bilo super, saj so bili  navdušeni, sproščeni. Naučili so se nekaj novega  in pokazali svojo ustvarjalnost, ki jim je ne manjka. V tem tednu smo se odpeljali tudi z vlakom v kino v Novo mesto . Vožnja z vlakom in ogled filma sta nam bila vsem všeč. Preživeli smo prijetno popoldne. 
Življenje v naselju je precej drugačno in bolj zanimivo kot sem si ga predstavljala, zato sem zelo vesela, da sem dobila priložnost spoznati ljudi ter del njihovega življenja.

 

Katja Dragan, 1. letnik Fakultete za socialno delo

 

 

V okviru obveznega praktičnega dela, ki ga imamo v programu na Fakulteti za socialno delo, sem se odločila, da prakso opravljam na CSD Trebnje in sicer izvajanje učne pomoči ter delavnic v Romskem izobraževalnem inkubatorju Trebnje v naselju Hudeje. Moja odločitev za delo v romskem naselju Hudeje je bila čisto preprosta, saj me je k temu pripeljala zgolj moja radovednost, ki mi ni in ni dala miru. Želela sem se nekako »vklopiti« oz. vsaj nekoliko približati romskemu načinu življenja, malo bolj spoznati samo romsko kulturo, navade, njihov vsakdan. Priznati moram, da sem tako ob koncu letošnjega študijskega leta spoznala in se naučila veliko novega o Romih. Precej več kot sem sicer pričakovala. Življenje Romov je resnično nekaj posebnega, popolno drugačnega, kot sem sicer vajena. Energija teh malih, nadobudnih otrok je neopisljiva. Močan  temperament, ki ga premorejo že pri tako rosnih letih je občudovanja vreden. Nekako najbolj pa me je navdušilo to, da sem prav v vsakemu od njih zasledila neverjeten talent in občutek tako za ples kot tudi za glasbo. Prepričana sem, da se ti malčki tako že rodijo ustvarjeni za glasbo in ples, da imajo to vrsto umetnosti že v krvi. Prav ti otroci so tako zame potrditev, da je bila moja odločitev o izvajanju prostovoljnega dela pravilna, saj sem se v tem času od njih naučila veliko novega, hkrati pa so mi pomagali, da sem tako bolje spoznala romsko kulturo, ki po mojem mnenju jemlje dih.

 

Manca Podlogar, 1. letnik Fakultete za socialno delo

 

 

Pripravila Taja Borštnar, CSD Trebnje

 




Priloge:
MS Office Word 2007-2010
Prispevek CSD Trebnje
4024_clanek-projektne.novine.docx (2,13 MB)
Neznan tip datoteke
Kikirikiki, otroci v šolo se mudi!
4024_fotografija0828.jpg (906,36 KB)
Neznan tip datoteke
Učimo se ubesediti naše počutje
4024_fotografija0834.jpg (526,33 KB)
Neznan tip datoteke
Radi ustvarjamo
4024_fotografija0855.jpg (730,03 KB)

Prenesi vse
0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

Povezani članki
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Trebnje!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Glasilo občanov
Številka: 125
Izšla: 16.03.2017
Poglej Pdf
Prelistaj E-izdajo
Koledar dogodkov Preglej vse
Marec 29 30 31 1 2 3 4 5 6 7
Pokaži več
Skrij

Bodite prvi pri oddaji mnenja.