Poleg kulturnega programa, ki so ga oblikovali tudi otroci OŠ Veliki Gaber, in vrtca Sončnica so vse navzoče nagovorili podžupan dr. Jože Korbar, direktorica CIK-a Trebnje Patricija Pavlič in predsednik KS Veliki Gaber, Borut Sever.
V okviru prireditve so si obiskovalci v teh dneh lahko ogledali tudi praktičen prikaz sečnje v gozdu, se ustavili na bogato založenih stojnicah, kjer so si lahko kupili doma pridelano zelenjavo, sadje, medene izdelke, razna peciva, pogače, kruh, zelišča in izbirali v široki ponudbi ekološko pridelanih proizvodov. Tisti malo slajši pa so si lahko privoščili sveže pečene mafine, palačinke, jabolčne krhlje v testu in še mnogo drugih dobrot. Vsak obiskovalec pa si je lahko brezplačno merili tudi krvni sladkor in pritisk. Lepo organizirane animacije za najmlajše so popestrili z obiskom čarodeja Jole Cole. Ves čas pa so zbirali prijave za najtežji koren in zvečer ob zaključku razglasili zmagovalca. Z orjakom, ki mu ni veliko manjkalo do dveh kilogramov, se je pohvalila gospa Anica Praznik in zanj prejela tudi praktično nagrado.
Sobotno druženje so tako zaključili z ansamblom veseli Dolenci, domači gasilci pa so poskrbeli, da obiskovalci niso bili žejni in lačni.
Nedeljsko jutro so začeli z dobrodelnim pohodom po obronkih krajevne skupnosti in Korenčkovim maratonom, ki je imel letos kar 96 udeležencev. Najmlajši udeleženec maratona Vid Janc je še ob nedopolnjenem drugem letu šel na traso v spremstvu staršev, najstarejši, redni udeleženec pa je 74 letni domačin, gospod Stane Kocijan. Tako sta oba prejela pokal kakor tudi najštevilčnejša ekipa, ekipa JB Team - a in najtežji kolesar.
»Želim, da se društva in tudi sami krajani družijo in povezujejo med sabo, zato stremim, da bi vsako leto pripravili kaj več, kaj novega, da bi bili bolj tržno usmerjeni in bi s tem lažje privabili obiskovalce tudi širše « je povedal predsednik KS Borut Sever.
Letos so nedeljsko praznovanje popestrili tudi s sveto mašo in akrobatoma Filipom in Blažem, ki sta združila moč telesa in duha v čudovito predstavitev, da je ljudem zastajal dih. V goste pa so povabili tudi društvo SVIT, ki je s simulacijo debelega črevesja nazorno prikazalo možne spremembe v črevesju. Strokovna zdravstvena ekipa pa je bila na razpolago za vsa vprašanja in informacije.
Ves ta čas pa si je bilo možno ogledati tudi razstavo » Rastoča knjiga Veliki Gaber z okolico«, ki vseskozi spodbuja k dialogu medgeneracijskega povezovanja in nenehnega učenja.
» Rastoča knjiga je simbol Slovencev kot stalno učeče se družbe na najrazličnejših področjih in ustvarjalnosti. Ponazarja vso našo zgodovino in bivanje. Je dokaz naših dosežkov, pričevanje o naši razvitosti in zrelosti ter hkrati sporočilo prihodnjim generacijam, da smo sicer majhni, a vendar po duhu in znanju veliki,« je v nagovoru povedala direktorica CIK-a Patricija Pavlič
V njej so zapisana imena devetih Rastočnikov, ki so kraju pustili velik pečat.
Organizator političnega življenja Jožef Rosina (1810-1889), duhovnik in karikaturist Franc Zorec (1854-1930), pesnik in duhovnik Franjo Neubauer (1872-1945), pripovednik Ivan Zorec (1880-1952), duhovnik Jožef Rozman (1902-1959), partizanski zdravnik dr. Peter Držaj (1913-1944), upokojeni učitelj, ravnatelj in tudi nekdanji predsednik sveta krajevne skupnosti Peter Podobnik (rojen 1943), kmetovalec in nekdanji predsednik sveta krajevne skupnosti Anton Fortuna (rojen 1943) in nekdanji župnik v Velikem Gabru Ivan Jagodic (rojen 1954).
Veliki Gaber se je tako v letu 2011 s postavitvijo razstave Rastoča knjiga vključil na seznam krajev Rastoče knjige, s Praznikom korenja pa se projekt le ekonomsko nadaljuje. Ta združuje tradicijo pridelave vrtnin s sodobnimi strokovnimi znanji in dobro ekonomsko usmeritvijo.
Upamo in želimo, da se bo vsako leto Praznik korenja nadgradilo in s tem prispevalo nekaj več k Rastoči knjigi, še več pa kraju samem.
»Naj raste kot korenje, kot tudi kraj in njegova razpoznavnost.«
Tekst in foto: Mojca Smolič
