MARTINOV LOV V LD SV. JURIJ
Letos mineva enajst let od smrti našega velikega lovskega prijatelja Martina Bračiča. Ob pogovoru o Martinu je veliko krat težko najti prave besede, s katerimi bi opisali njegov lik, njegov odnos do narave, divjadi, lovstva, predvsem pa medsebojnega prijateljstva. Bil je izredni človek, ki je bil pripravljen sodelovati ob vsakem času pri vseh delavnih akcijah v lovski družini. S svojo umirjenostjo in preudarnostjo je prinašal med lovce toliko pozitivne energije, da še ga danes pogrešamo.
Za lovstvo je živela in živi še danes tudi vsa njegova družina. Starejši sin Jože je vstopil v lovske vrte v Lovski družini Jarenina-Pesnica. Sin Ivo pa hodi po očetovih stopinjah od leta 2002 v domači Lovski družini Sv. Jurij Jurovski Dol.
V spomin na pokojnega Martina vsako leto organiziramo Martinov lov. Zberemo se na domačiji Bračičevih v Zg. Gasteraju 19, kjer nas vedno prijazno pričaka žena pokojnega Martina Veronika, gospodar Ivo z ženo Marijo in sedaj že njuni otroci in vnuki, ter nas okrepčajo z jutranjim čajem in domačo potico.
V zboru pred lovom se s krajšim nagovorom in minuto tišine spomnimo pokojnega Martina ter v tem duhu gremo tudi na lov, na katerega nas popelje lovovodja Martinov sin Ivo. Ulov nam nikoli ni pomemben. Pomembno nam je druženje in obujanje spominov na čase, ko je bil Martin še med nami.
Prvi del lova se vedno konča na kmetiji Šnajder v Zg. Gasteraju 36. Lovci rečemo, da je to prava lovska družina. Pri njih so se lovci zbirali že v času, ko je bil gospodar Franc in Frančiška Šnajder. Ta običaj je ostal tudi, ko sta kmetijo vodila Ivan in Katarina Šnajder. Danes, ko na kmetiji že gospodari tretji rod Franci in Jasna Šnajder ni drugače. Vedno smo dobrodošli. Že nekaj dni pred načrtovanim spominskim lovom pripravljajo vse potrebno za organizacijo prijetnega druženja z lovci. Na mizah nas čakajo osvežilne pijače, katere pripravijo Šnajderjevi, ter domači prigrizki, ki jih pripravita Ivo in Marijo Bračič tako, da nam malica iz nahrbtnika običajno ostane.
Veliko krat slišimo, kako so lovci po nekod nezaželeni ali jih celo ne sprejmejo. Prav primer Šnajder nam pokaže, kako je vse odvisno od ljudi in da so še kako potrebni dobri odnosi med lovci in drugimi uporabniki prostora. Lovci smo samo izvajalci načrtovanega upravljanja z divjadjo. Za prostoživečo divjad pa moramo poskrbeti vsi, ki živimo in delamo v naravnem okolju. Na srečo je teh ljudi, ki se tega zavedajo vedno več. Skratka druženje na kmetiji Šnajder z lovci je vredno posnemati povsod.
Po končanem drugem delu lova pa se lovci zberemo na »zadnjem pogonu« ponovno pri Bračičevih, ki nas vedno pogostijo z dobrotami primerne za Martinovo. Pridne ženske roke pripravijo pravo pojedino, ki nam pa po »napornem lovu« tudi tekne. Takrat lahko že tudi spijemo kozarček domačega mladega vina za spomin na pokojnega Martina.
F. Krivec
