V nedeljo, 23. junija 2013 je na trgu v Jurovskem Dolu potekalo že II. srečanje oktetov in malih vokalnih skupin, ki ga je v okviru Kulturnega društva Ivan Cankar Jurovski Dol tudi letos priredil Jurovski oktet.
Letos se je vabilu na srečanje odzvalo 6 skupin, ki gojijo vokalno petje. Poleg Jurovskega okteta so se s svojim petjem predstavili še Slovenskogoriški glasovi iz Lenarta, ženska vokalna skupina Amista iz Voličine, moški oktet Tinje iz Tinja, Cvenski oktet iz Cvena, ženska vokalna skupina Simfonija iz Trnovske vasi in vokalna skupina Melos iz Ptuja.
V prečudovitem trškem ambientu, ki mu je svojo čarobnost dodala še raznolika igra barv neba, smo v izvedbi nastopajočih skupin slišali vrsto slovenskih narodnih in umetnih pesmi, priredb slovenskih zimzelenih melodij in narodno zabavnih viž ter dalmatinskih pesmi.
Ker je mesec junij čas, ko se žito pripravlja na žetev, v času zorenja žita pa so naši predniki praznovali kresno noč, obenem tudi najkrajšo noč v letu, ki naj bi po ljudskem izročilu bila iz 23. na 24. junij, obenem pa je bil tik pred vrati spomin na 25. junij 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna država, smo nastopajoči in obiskovalci prireditve skušali vzeti večer s prihajajočo kresno nočjo kot praznik, kot poseben dan, ko se čas vrti drugače in skušamo svoje življenje ob letnih časih poglabljati in bogatiti, saj nam naše izročilo priča, da je bilo ljudsko življenje v preteklosti veliko bogatejše, kot si danes predstavljamo. Čas je veliko spremenil, tudi zakril, ni pa mogel izriniti vsega, kar so počeli naši predniki.
»Ko so peli fantje, družine v večer, v noč,
iz gričev in vasi je pesem odmevala v dolino,
minili tisti časi, žal, odšli so daleč proč,
ko petje iz srca vse napolnilo je s toplino.
Kjer v večer z gora odmevala je pesem,
samotne domačije na gričih še stojijo,
prisluhnil pevcem, čutil, bil sem srečen,
mi spomini nazaj spet daleč tja hitijo.«
Da ti spomini ne bi odtavali predaleč v preteklost, so poskrbeli vsi nastopajoči ter s svojim ubranim petjem dali veselje srcu in duši moč, da bomo vsi, ki so nam bile pesmi namenjene, lažje krmarili skozi pasti življenja.
Vida Ornik
