Logo MojaObčina.si
DANES
9°C
4°C
JUTRI
16°C
-0°C
Oceni objavo

Absorbcija in distribucija strupov v organizmu

1) Vnos strupenih snovi v organizem


Toksične snovi vnesemo v organizem na štiri osnovne načine:

-injekcijski vnos,

-oralni vnos,

-vnos preko površine kože,

-vnos preko dihalnih poti.

 

Injekcijski vnos je "nenaraven" in pride v poštev le pri namernem vbrizganju kemikalij v organizem, saj strup vbrizgamo z injekcijsko iglo.

Kemične snovi lahko injiciramo v organizem:

- intravenozno (i.v.), v veno;

- intramuskularno (i.m.), v mišico;

- subkutano (s.c.), pod kožo;

- intraperitonealno (i.p.), v trebušno votlino.

Le intravenozni vnos zagotavlja popolno absorbcijo vnesene snovi v organizem, pri vseh drugih vnosih pa organizem absorbira le del snovi.

 

Oralni vnos ali vnos z zaužitjem določene snovi je verjetno najpogostejši način, s katerim pridejo strupene snovi v telo.

 

Nekatere snovi so škodljive, če pridejo v stik s kožo ali sluznico, saj lahko vstopajo v organizem direktno preko kože. Površinski vnos je dokaj redek, ker je koža učinkovita pregrada za večino snovi. Skozi nepoškodovano kožo se lahko absorbirajo le kemikalije, topne v maščobah.

 

Z vdihavanjem se v organizem vnašajo predvsem plini in hlapi lahko hlapnih tekočin. Do absorbcije v glavnem prihaja v pljučih. Vnos aerosolov (prah, dim, meglice), ki poteka preko pljuč, se od vnosa čistih plinov precej razlikuje. Aerosoli se nalagajo v dihalnem sistemu in se absorbirajo počasneje kot plini. Aerosoli, ki se ne nalagajo, se z izdihom odstranijo, zato so nevarni le tisti aerosoli, katerih delci so manjši od 100 m. Nos zadrži večino večjih aerosolov in predstavlja učinkovito pregrado ter ščiti pljuča pred poškodbami.

     

Druga manj pogosta pot absorbcije je skozi oči (lokalna zdravila za oči) in rektalna.

2) Distribucija strupov v telesu


Raznos strupov v telesu poteka na več načinov. Ko strupena snov vdre v organizem, najprej ostane v medceličnih prostorih, ki so napolnjeni s tekočino in rahlim vezivnim tkivom. Od tu potuje po telesu s krvjo ali limfo. Ker sta limfni in krvni sistem povezana, vdre preko limfe tudi v krvni obtok. Strupena snov lahko vstopi direktno v krvne kapilare, kar pa je odvisno od zgradbe le-teh.

 

Obseg kopičenja neke snovi v določenem tkivu je odvisen od hitrosti toka krvi skozi tkivo. V najbolj prekrvavljenih tkivih se najhitreje vzpostavi ravnotežje med količino snovi v tkivu in krvi.

 

Številne snovi, ki vdrejo v krvni obtok, se vežejo na plazemske proteine, zlasti na albumin. Ker je albumin prevelik, da bi lahko prosto prehajal skozi kapilarne stene, tudi nanj vezane molekule ne morejo z lahkoto priti v tkiva, pač pa krožijo po glavnem krvnem obtoku.

Pri prenosu strupenih snovi imajo veliko vlogo različne pregrade (bariere), ki omejujejo prosto distribucijo snovi iz krvnega obtoka v določena tkiva.

Oglejte si tudi