Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za sreda, 25.01.2017

pretežno oblačno
Ponoči bo zmerno do pretežno oblačno, prehodno se bo nekoliko pooblačilo tudi v višjih legah in na Primorskem. Tam se bo burja nekoliko okrepila. Ponekod na jugu bo občasno lahko naletaval sneg. Najnižje jutranje temperature bodo od -12 do -6, na Primorskem okoli 0 stopinj C.
-10°C | -2°C
četrtek, 26.01.2017
-8°C | 0°C
petek, 27.01.2017
-13°C | 1°C
sobota, 28.01.2017
-11°C | 5°C
nedelja, 29.01.2017
-9°C | 1°C
Opozorila
Torek, 24.1.2017 ob 18h
Dodatnega opozorila ni.
-10°C
-2°C
pretežno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice

Povožena vidra


OBČINSKE, DRUŠTVA

| |
22.10.2012      8:15
A A

Povožena vidra



Deli:

Konec minulega tedna je bila pri Holbi v Staršah povožena vidra - samec. Vidro je našel lovec Jože Babič. LD Starše bo poskušala pridobiti pravico, da se vidra preparira in razstavi v lovskem domu ali v OŠ Starše. 

V Evropi živi le ena vrsta vidre, evrazijska vidra (Lutra lutra ), ki je bila nekdaj razširjena ob vseh tekočih in stoječih sladkih vodah. Med vsemi 13 vrstami vider, kolikor jih živi po svetu, ima najobsežnejše življenjsko območje (areal razširjenosti): srečamo jo od iglastih gozdov Karpatov do panonskih ravnic in celo morske obale tako na severu kot na jugu evropske celine.

Evrazijsko vidro ločimo od drugih vrst med drugim po značilnem smrčku, oblikovanem v obliki odprte črke W. V njenem življenjskem okolju, sladkih vodah, pri nas žive še pižmovke in ponekod tudi nutrije; obe vrsti sta priseljena ameriška glodavca. V zadnjem času se jima pridružuje še evropski bober, vodni glodavec, ki po dveh stoletjih ponovno osvaja naše kraje z juga, po Savi in pritokih navzgor. Kadar nismo prepričani, katera vrsta vodnega sesalca je pred nami, bodimo pozorni na obliko repa in način obnašanja; glodavci so izključni rastlinojedi, zato jih ne bomo videli na lovu za plenom.

Sistematičnega območnega pregleda, ki bi natančno pokazal razširjenost vidre, v Sloveniji še nimamo. Iz različnih terenskih raziskav pa lahko povzamemo, da se še pojavlja na rekah, ki mejijo s Hrvaško (Kolpa, Sotla), redkeje jo sledimo na Soči, Idrijci in Vipavi, pojavljanje v zgornjih tokovih Save Dolinke in Bohinjke je vprašljivo, redno pa jo sledimo na Ljubljanskem Barju in v Grosupeljski kotlini, čeprav je maloštevilna. Na Štajerskem je vidra razširjena ponekod ob Dravi, Pesnici, Ščavnici in nekaterih stoječih vodah. Severovzhodno od Mure pa razširjenost vidre že več let redno spremljamo.

Vidrin značilen življenjski prostor (habitat) so nižinske reke in potoki s plitvo strugo, ki ne presega 5 m širine, ima naraven tok in razčlenjene brežine z neokrnjenim, bogatim vegetacijskim pasom. Posebno pomembna so velika, stara drevesa z razvejanim koreninskim spletom, ki nudijo primerna počivališča in zavarovane prostore za brlog. Številni mrtvi rokavi, zalivi, polotoki, tolmuni in sipine povečujejo raznolikost njenega habitata in omogočajo življenje velikemu številu rastlinskih in živalskih vrst. Z večjo biotsko pestrostjo sladkovodnega ekosistema pa je tudi izbira plenskih vrst za vidro bogatejša. Taki ekosistemi so uravnoteženi in lažje prenesejo različne spremembe in pritiske.

Ugodne življenjske razmere povečuje razvejanost in povezanost vodnega omrežja pa tudi stoječe vode, kot so jezera, ribniki in različna mokrišča. Vidra je namreč potepuh. Sicer živi samotarsko in teritorialno, kar pomeni, da si vsak osebek zagotovi primerno ozemlje, toda ozemeljske zahteve so precej velike: za samca povprečno 20 dolžinskih kilometrov vodotoka oziroma 15 km premera stoječih voda, za samico povprečno 11 dolžinskih kilometrov oziroma premer 11 km. Obseg teritorijev pa se lahko močno spreminja (tako so na Švedskem skoraj dvakrat večji od navedenih) in je odvisen predvsem od naravnih razmer, ki vidri zagotavljajo zadovoljitev vseh življenjskih potreb.

Mlajše živali, ki si iščejo nov življenjski prostor (teritorij), lahko prehodijo neverjetno dolge razdalje (tudi 50 km!), se vzpenjajo čez hrbte razvodnic in premagujejo velike ovire.

 Vidra je kazalec kakovosti vodnega habitata in zdravja širšega naravnega okolja. Kjer še živi, so vode sorazmerno čiste in naravno vodno okolje ohranjeno. Skrb za ohranjanje vidre je tako namenjena tudi ohranitvi drugih živalskih in rastlinskih vrst v njenem življenjskem okolju: vodomcu, trstnici, plavčku (barski žabi), debeloglavki, različnim vrstam rib, piškurju, potočnemu raku, školjkam, kačjim pastirjem in še številnim drugim vrstam. Hkrati z vidro varujemo bogato biotsko pestrost rek, potokov, jezer...

(Vir: lutra.si) 


Več informacij o vidri  najdete na: lutra.si




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Starše!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!