Prišel je, 1. junij, ko smo gostili Romarico od 10. do 15. ure tudi v Šmarski katedrali. Po sprejemu in slovesnem vstopu cerkev, smo kip pospremili na šmarski tron v špalirju okrog 70. vernikov. Slovesna in mogočna pesem, ki je bila posvečena njej, je povzdigovala dane nam trenutke. Po pozdravu šmarskega župnika g. Janeza Kvaternika je sledila sv. maša, ki jo je vodil g. Vinko Malovrh, ob somaševanju g. Cirila Oražma in župnika g. Janeza. G. Vinko je v mašnem nagovoru orisal zgodovino Fatimske Marije, Njenih prikazovanj, predvsem pa Njenih sporočil. Prva je namreč svarila pred 99. leti, naj zaupamo v njeno moč in naj se oklenemo molitve rožnega venca, saj se bomo z njim rešili zla nadaljnjih vojn. Ker se narod ni oziral na svarila, je kaj kmalu nastala 2. Svetovna vojna, ki je žal tirjala okoli 62 milijonov človeških življenj. In žal je tako še vse do danes; svaril ne jemljemo resno. Zato je namen tokratnega obiska Fatimske romarice, da združi razdvojene, narod utrdi v upanju in zaupanju, ter nam izroči zanesljivo orožje za težak boj - molitev rožnega venca.
Ta dan v Šmarski cerkvi Marija ni samevala, saj so vse do njenega odhoda v Javorje bili okrog nje verni Šmarčani. Da, ta dan smo storili nekaj tudi za sebe in za vero, za sedanji in prihodnji rod, in upam da jasno odgovorili na vprašanje, ki je nekje zapisano, » ..Ali bodo tudi naši sedanji in prihodnji rodovi iskali oporo in trdnost za svoj življenjski stil znotraj posvečenih zidov katedrale – v tišini, veri, upanju in ljubezni?...«
Uroš Pušnik