Kartuzija Pleterje je boter jablani ontario.
V začetku 15. stoletja, torej pred dobrimi 600 leti je Celjski grof Herman II. postavil v skriti dolini pod Gorjanci srednjeveško kartuzijo, ki je bila tedaj četrta na slovenskih tleh. Zaradi turških vpadov in drugih razlogov je bila po približno 200 letih ukinjena, koncem 19. stoletja pa spet obnovljena in je sedaj edina živa kartuzija v jugovzhodni Evropi.
Kartuzijani so skupnost samotarjev, kjer menihi v samoti in tihoti slavijo boga. Zato ima tudi posestvo, ki obdaja kartuzije dvojni pomen. Večje površine, ki obdajajo samostan, zagotavljajo menihom več miru in boljše pogoje za puščavniško, samotarsko življenje, saj pravila kartuzijanov 29/18 pravijo:
»Priorji naj kolikor morejo, vplivajo, da na samostanski posesti ali na sosednjih zemljiščih ne bodo gradili ali obnavljali poslopij, ki bi privabljali tujce.«
Drugi je ekonomski pomen. Vzdrževanje samostana ne sme biti odvisno od darov dobrotnikov, zato je potrebno zagotoviti redne letne prihodke.
Posestvo srednjeveške kartuzije Pleterje je obsegalo preko 2.000 ha površin. Pred drugo svetovno vojno je imela obnovljena pleterska kartuzija v lasti preko 1.000 ha, danes pa obkroža Kartuzijo Pleterje 495 ha veliko posestvo. Od tega je 450 ha gozda.
Z vsemi površinami želimo gospodariti čimbolj naravi prijazno. Znotraj 2.600 m dolgega samostanskega obzidja imamo sadovnjake, zelenjavni vrt, sadno drevesnico, pašnike, ribnik in čebelnjak, zunaj obzidja pa vinograde, njive ter travnike.
Vse, kar pridelamo na naših površinah in ne porabimo doma, predelamo v končni izdelek primeren za trg. Naši pridelki so vina, ki jih kletarimo in hranimo v kleti stare srednjeveške kartuzije. Ker leži naša klet v osrčju Dolenjske, je glavno vino cviček. Pleterska tradicija je tudi mašno vino, pridelano iz sort chardonnay, sivi pinot, kerner in laški rizling, v boljših letnikih pa pridelujemo tudi vrhunska sortna vina, predikatna vina in penine.
Poleg svežega sadja predelujemo sadje tudi v razna žganja, likerje in grenčico. Zelo poznana je naša pleterska hruška, za katero navežemo posebno steklenico na drobni plodič, ki se potem razvija in raste v steklenici. Ko dozori ga odtrgamo, očistimo ter zalijemo s hruškovim žganjem.
Poleg teh izdelkov vzgajamo še na ekološki način sadike sadnega drevja, pridelujemo in prodajamo čebelje pridelke in še kaj. Vse tržimo pod blagovno znamko PLETER, ki zagotavlja pristnost in skladnost z usmeritvijo naše ekonomije.
JABLANA ONTARIO
http://levstik.si/?p=1203
Sorta je bila selekcionirana leta 1820 v okrožju Ontario zvezne države New York (ZDA). Gre za križanca med Wagnerjevim jabolkom in Nortern Spy. Drevo je srednje bujne rasti, krošnja manjša ter okroglasta. Zarodi zgodaj, rodi srednje in alternirajoče.
Plodovi so zelo čvrsti, nekoliko sploščeni, pogosto nepravilne oblike, belkasto zelenkaste barve. Čvrsto, zelenkasto belo meso je sveže kiselkastega okusa, z malo arome. Zori konec oktobra in se zelo dobro skladišči, užitna od decembra do marca (v hladilnici do maja).
Drevo je občutljivo za raka, ker je les zelo občutljiv na mraz. Občutljiva na monilijo. Cvetovi izredno odporni na mraz. Prijajo ji dobro strukturirana tla na toplejših legah. Gre za namizno jabolko z visoko vsebnotjo vitamina C.
