Žička kartuzija je spomenik evropskega pomena tako po nastanku kot po vsebini. Po 850. letih še vedno ohranja prvotno dvojno funkcionalno in trojno prostorsko zasnovo. Med nekdanjim zgornjim domom »domus superior« v Starih Slemenih in nekdanjo spodnjo cerkvijo »ecclesia minor«, danes cerkvijo Marijinega obiskanja v Špitaliču pri Slovenskih Konjicah, je Dolina svetega Janeza Krstnika s skoraj v celoti neokrnjeno naravo in kulturno krajino, eno redkih v Evropi, kar pomeni izjemno kulturno vrednost.
Ustanovljena je bila v 12. stoletju, kot devetnajsta kartuzija po vrsti in prva zunaj matičnih dežel Francije in Italije, prva v Srednji Evropi in prva od štirih na Slovenskem. Leta1165 je bila podpisana ustanovna listina mejnega grofa Otokarja III. Traungavca. V času evropskega razkola konec 14. in v začetku 15. stoletja, je bila evropski kulturni in politični epicenter na naših tleh. Generalni prior Štefan Macone, osebni tajnik in prijatelj svete Katarine Sienske, je od tu vodil njeno beatifikacijo. Z vsemi izkušnjami v diplomaciji, ki si jih je pridobil na mnogih skupnih potovanjih in pogajanjih, je od tu združeval tedanjo politično in cerkveno razdeljeno Evropo. V Žički kartuziji se je torej porodila vizija o ponovni politični in cerkveni združitvi tedaj razdeljene Evrope. (vir prof.dr. France M. Dolinar). Tu je deloval tudi pesnik Filip imenovan Žički, avtor znamenitega Epa o Marijinem življenju, ki je bil v tedanjem času med najbolj branimi literarnimi teksti. V 14. stoletju se je samostan ponašal s knjižnico, ki je štela preko 2.000 knjig in je bila manjša le od vatikanske. Tukaj so skoraj štiri stoletja nastajali znameniti srednjeveški rokopisi. Kartuzijanom je dajalo poseben status tudi naravno zdravilstvo, lekarništvo in vinogradništvo, ukvarjali pa so se tudi z mlinarstvom, opekarstvom, steklarstvom in podobnimi rokodelskimi deli, ki so omogočala preživetje skupnosti. Redovno življenje v tej dolini je zamrlo, ko je Žičko kartuzijo z dekretom leta 1782 ukinil cesar Jožef II. Območje Žičke kartuzije je bilo tako na milost in nemilost prepuščeno toku časa.
Posebna energija tega prostora, mir in spokojnost, nedotaknjenost narave in zavedanje o tem, da je tukaj nekoč stalo nekaj pomembnega, so občino Slovenske Konjice in strokovne službe vodili do intenzivnih raziskovalnih in obnovitvenih del, ki sedaj potekajo že več kot 30. let. Današnjemu človeku kartuzija pomeni oazo miru, kjer skuša ponovno vzpostaviti stik s samim seboj, z okoljem in z družbo. Je stičišče generacij, narodnosti in kultur. Ima izjemno vzgojno in izobraževalno funkcijo. Obiskujejo jo tako šolski otroci kot tudi mednarodni strokovnjaki in raziskovalci. Ponuja številne vsebine povezane z meniško tradicijo: zeliščne vrtove z zeliščno prodajalno, Otakarjevo peninsko klet, lončarski atelje, štiri stalne razstave ter najstarejšo še delujočo gostilno na Slovenskem, Gastuž, ki se ponaša z letnico 1467. Poleg tega ponuja tudi paleto kulturnih doživetij: glasbene večere, duhovne tabore, mednarodne umetnostne kolonije, festival lepopisja, mednarodne konference in posvete, srečanja zeliščarjev Slovenije, večere gregorijanskih koralov, likovne in kiparske razstave, poroke, seminarje in team-buildinge ter številne druge priložnostne dogodke. Po zgledu že preurejenih kartuzij po Evropi (Ittigen - Švica, Gaming, Aggsbach, Mauerbach – Avstrija), ima Žička kartuzija kulturni, turistični in gospodarski potencial, da s primernim programom ohranja svojo identiteto v ponos nam in našim zanamcem.
V letu 2015 bo Občina Slovenske Konjice številne dogodke posvetila obeležitvi 850-letnice prihoda kartuzijanov v Slovenijo. Posvetili ji bomo tako Svečano akademijo ob slovenskem kulturnem prazniku (6. 2. 2015), kakor tudi Občinski praznik (30. 6. 2015). Program obeh slovesnosti bodo pripravili dijaki Gimnazije Slovenske Konjice, ki so številne aktivnosti v šolskem letu 2014/2015 posvetili temu jubileju in jih združili v projektu "Živimo dediščino Žičke kartuzije". Za drugo polovico leta načrtujemo še odprtje ene izmed Štajerskih literarnih stez srednjega veka v Žički kartuziji (projekt je s častnim pokroviteljstvom podprl tudi predsednik RS, gospod Borut Pahor), gre pa za nadaljevanje projekta, ki so ga na avstrijskem štajerskem zasnovali profesorji graške univerze. Osrednja prireditev, posvečena obeležitvi 850-letnice Žičke kartuzije pa bo v soboto, 4. 7. 2015, ko bomo v Žički kartuziji priredili velik srednjeveški dan in ga zaključili s koncertom gregorijanskega korala. Zelo verjetno bo Žička kartuzija gostila tudi otvoritveni dan Dnevov evropske kulturne dediščine 2015, ki jih organizira Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in ki bodo letos potekali pod naslovom "Praznovanja". V načrtu je še obnova kapele v Špitaliču in formalna ustanovitev združenja Meniških poti Slovenije. Zelo si prizadevamo, da bi Žički kartuziji bil končno podeljen tudi status spomenika državnega pomena ter Znak evropske kulturne dediščine, za katerega se poteguje na pobudo Ministrstva za kulturo. S tem znakom se poudarja pomen krajev, ki simbolizirajo in poudarjajo evropsko združevanje, ideale in zgodovino, s čimer se krepi evropski kulturni turizem, dajejo jasna in pregledna navodila za sodelujoče države članice, omogoča nadzor, ki zagotavlja dodelitev znaka le najustreznejšim krajem ter seveda nove priložnosti za spoznavanje kulturne dediščine Evrope. Dodelitev teh dveh statusov bi bila najlepše darilo za častitljivi rojstni dan Žičke kartuzije, ki bi ji končno priznala vrednost in mesto med najvrednejšimi spomeniki slovenske in evropske kulturne dediščine, kamor tudi sodi.
Zaradi izjemnega mednarodnega pomena visokega jubileja, smo k sodelovanju povabili tudi ameriško, avstrijsko in švicarsko veleposlaništvo v Republiki Sloveniji, ki so obljubili pomoč pri mednarodni promociji. V nadaljevanju bomo k sodelovanju povabili še druga veleposlaništva, predvsem tistih držav, ki imajo ali so imeli na svojih ozemljih kartuzije. Za sodelovanje in podporo smo zaprosili tudi informacijsko pisarno Evropskega parlamenta v Sloveniji. V okviru agencije SPIRIT bomo omenjene aktivnosti skušali predstaviti na mednarodno odmevnih turističnih borzah. Prva, ki je že za nami, je bila predstavitev v italijanskem Riminiju v oktobru 2014. Tam smo predstavili tako celoten projekt obeležitve 850-letnice, kot tudi celotno destinacijo.
Leto 2015 bo torej leto Žičke kartuzije. Upamo, da bomo njenemu tihemu šepetu znali prisluhniti skupaj, tako širom Slovenije, kot tudi širom Evrope in ji zagotoviti mesto v evropski zgodovini, ki ji pripada.
