Ideja o tem, da bi ustrezne lokacije za snemanje filma lahko poiskali na Konjiški gori, se je porodila Matiji Plevniku iz Celja, ki je kasneje, v času snemanja, na čelu s slovensko režiserko Hano Vodeb, tudi prevzel povezovalno vlogo med poljskimi filmskimi ustvarjalci in lokalnim okoljem. Idejo je v juniju predstavil odgovornim na TIC-u Slovenske Konjice, kjer so jo intenzivno podprli in k sodelovanju povabili Lovsko družino Slovenske Konjice in lokalno izpostavo Zavoda za gozdove Slovenije. Prvi ogledi potencialnih lokacij so tako stekli že konec junija, načrte zanje pa je pripravil Niko Laznik, predsednik lovske družine in revirni gozdar. Poljski producentki, ki sta pred tem obiskali že številne gozdove po Sloveniji, je Konjiška gora s svojo naravno pestrostjo in nedotaknjenostjo, nemudoma prepričala. Poleg zanimivih gozdnih lokacij jih je navdušila tudi Lovska koča na Štepihu, ki je kasneje postala dom filmskih ustvarjalcev in posluh lokalne skupnosti, ki je bila pripravljena sodelovati in pomagati. Odločitev, da je lokacija prava in ustrezna je bila sprejeta v začetku julija, ko sta Konjiško goro obiskala še sam režiser in direktor fotografije.
Priprave na snemanje so bile zahtevne, prav tako vsa logistika, povezana z namestitvami, prehranjevanjem, prevozi in ostalo potrebno infrastrukturo, da je lahko 52 ustvarjalcev en mesec nemoteno ustvarjalo na Konjiški gori. Del ekipe je bil nameščen v Hotelu Smogavc v Zrečah, večina pa jih je prebivala v Lovski koči na Štepihu, kjer jim je vso potrebno oskrbo zagotavljala Lovska družina Slovenske Konjice. Raznoliko pomoč je zagotavljala tudi lokalna skupnost in številni posamezniki: gozdarji in lovci so pomagali pri navažanju materialov in izdelavi gozdnih prebivališč, potrebnih za snemanje, konjiški gasilci so nekaj ur ustvarjali dež za kader, ki ga je bilo potrebno posneti, lokalni kmetje so prispevali svoje pridelke iz njiv, na prizorišču snemanja se je znašla tudi želva iz Vrtnarstva Polegek, zahtevne scene z divjadjo pa so posneli v slikoviti obori v Lušečki vasi.
