Popotnika sta se za potovanje po Kolumbiji odločila leta 2012; novembra sta odletela do Venezuele ter nato pot z avtomobilom nadaljevala do Kolumbije. Ta del potovanja je bil po njunih besedah najnevarnejši, saj ob meji med Kolumbijo in Venezuelo zaradi tihotapljenja poceni bencina (malo manj kot dva Eur za rezervoar) kaj hitro ostaneš brez potnega lista in ostalih dokumentov, seveda, popolnoma nič kriv. In točno to se je dogodilo Karmen in Damjanu, ki sta dokumente dobila nazaj šele po odštetih nekaj bankovcih. Ta nevšečnost je bila tudi edina, ki sta jo izrazila na predavanju, tako da Kolumbijo označujeta kot varno in turistom prijazno deželo, dodajata pa, da je Kolumbija dežela gostoljubnih ljudi, ki ponuja vse od morja do hribov, kjer se v nebo palme stegujejo, najvišje so visoke nad 50 metrov, in občasno vulkani bruhajo. Tropski deževni gozd pa skriva turistom izredno privlačno Izgubljeno mesto, kjer je narava zaščitena, zato gradbeni posegi niso dovoljeni; spati je možno le v šotorih in v spalnih mrežah. Tu se še še danes najdejo domorodci Kogiji, ki imajo zelo zanimive navade.
Izgubljeno mesto oz. Ciudad Perdida, najdišče Teyuna, je nastalo v 4. stoletju in je najstarejša najdbina o prebivalcih Južne Amerike. V svojih najboljših časih je imelo mesto nad 4000 prebivalcev. Okolico je porasla gosta tropska vegetacija, kar je tudi razlog, da je lepo ohranjeno. Cestne povezave ni, edini dostop je naporen treking. Tisti, ki se odpravijo na to pustolovščino, jih domačini najprej s terenskimi vozili odpeljejo 40 km globoko v džunglo, od tam naprej pa je potrebno pešačiti. Do cilja se s postanki hodi tri dni od zore do mraka ter nato še dva dni nazaj; vso hrano in pijačo lokalni vodiči tovorijo s seboj na oslih. Poleg napornega terena so največji sovražniki komarji in nadležne mušice, zato so spalne mreže popolnoma zaprte.
Ob dosegu cilja si pohodniki ogledajo ostanke mesta, ki je bilo po pripovedi lokalnega vodiča dobro organizirano. Imeli so celo zemljevid cele regije, ki je vklesan v kamen. Najdišče straži kolumbijska vojska, ker je še veliko neraziskanega.
Za konec poti sta se popotnika odpravila še v glavno mesto Bogoto, ki je s 2640 metri nadmorske višine tretje najvišje ležeče glavno mesto na svetu. Tu si praktično vsak turist ogleda enega najlepših muzejev na svetu, to je Muzej zlata (Museo del Oro), kjer hranijo največjo svetovno zbirko indijanskih predmetov iz predkolumbovskega obdobja (več kot 33 tisoč kosov).
Torej: vsi, ki imate radi hribe ali morje ali so mu mikavne puščave ali pa mu mogoče prija vonj kave in omamnega sočnega tropskega sadja ali pa ga zamikajo vroči ritmi salse, zberite pogum ter razmislite o mikavnem potovanju v Kolumbijo, za katero marsikateri popotniki zatrjujejo, da nimajo slabih ali neprijetnih izkušenj, da je ena najvarnejših držav sveta.
Petra Špegel