Našo skupino sta Danilo in Joc. ob pomoči vodnikov Borisa in Marjete, organizirala tako, da smo ves čas pohoda in ob postankih skupaj sledili vodenju domačih planincev. Pot se je pričela po trasi opuščene železniške proge po kraškem gozdu, bogatem s podrastjem in kraško trdoživo travo. Sončno in toplo vreme je uspešno posušilo roso, pa tudi ostanke dežja prejšnjega dne. Kar težko smo pustili gobe »marele« v naravi, opazovali kar precej bogatih rastišč z dišečimi ciklamami, jedli sveže brinove jagode, našli zanimivo rastlino ametistasto možino - to bodečo lepotico, ki je še bolj boleča kot njena gorska sestra iz Breginjskega kota ali doline Soče. Na redkejših razglednih točkah smo pogled usmerili v naše kraške vasice, med potjo spremljali stare mejne kamne za oznako bivše meje med Slovenijo in Italijo. Člani Jamarskega društva Grmada so pripravili kraško jamo Vodnico za naš ogled. V jami so sprva bogate apnenčaste tvorbe in zanimivo odpadlo kamenje, v drugem delu pa so večje in manjše ponvice polne kristalno čiste vode. V preteklosti je bila verjetno ta jama za okoliške prebivalce vir vode v času suše. Pri ogledu jame smo se malo drsali po spolzki blatni poti in kamenju, tako da so drugi del jame videli le najbolj spretni pohodniki. Varnosti smo dali prednost. Tudi naša najmlajša pohodnica Taja je pot in ogled jame prehodila z nasmehom na obrazu in zadovoljstvom v očeh.

Ob prihodu na cilj pohoda - prizorišče tradicionalnega kraškega Oktoberfešta v Praprotu - smo se okrepčali tako s hrano kot s pijačo, palačinkami, kostanjem, si ogledali gobarsko razstavo. Sledilo je veliko presenečenje, ko so organizatorji Danilu izročili priznanje s posebnim šopkom kraških rož in praktično nagrado za najštevilčnejšo skupino. S ponosom smo sprejeli nagrado, povedali, da smo s Koroške in se kasneje v avtobusu veselili ob domačem kraškem pecivu.

Na Krasu je res krasno. Pravijo, da ko žarijo barve ruja in brinovih jagod, se prebudi tudi kamen. Zato se bomo še vrnili med te jesenske barve kraške pokrajine, med vesele Kraševce in si ponovno ustvarili lep dan v naravi. Do takrat pa imamo vsak svoj dišeč kraški sivkin mošnjiček in prijetne spomine na letošnji pohod.

                                                                                        Pripravila: Marjeta Škorja

                                                                                                         vodnica PD Slovenj Gradec