Ugotovili smo, da bi lahko bila rešitev v poskusu dviga kvalitete dela pri že obstoječih urah in to s prisotnostjo športnega pedagoga pri rednih urah športne vzgoje. Na mestni občini so imeli za našo vizijo posluh, zagotovili so nam nekaj sredstev (sicer le do konca leta 2013, a iskreno upamo, da bi s projektom lahko nadaljevali tudi v prihodnje) in delo je lahko steklo.

Danes, po dobrem mesecu pouka na ta način se že jasno vidi, koliko smo s takim načinom dela pridobili. Na prvem mestu bi izpostavili racionalizacijo dela med uro. Sama učiteljica razrednega pouka s 23 učenci sama težko pripravi in pospravi rekvizite in pripomočke oziroma ji to vzame veliko časa. Sedaj to lahko stori učitelj ŠPO pred uro ali med ogrevanjem, tako da se glavni del ure nemoteno prične. Druga stvar je večja širina znanj, ki so jih s skupnim delom obeh učiteljev deležni učenci. Strokovno znanje s področja športna na eni in znanje za delo z najmlajšimi na drugi strani dajejo neprecenljivo kombinacijo. Poveča se kvaliteta dela, nadzor in varovanje je mogoče na več mestih, kar za sabo potegne dvig težavnosti nalog, hkrati pa se v delo zaradi različnosti otrok lažje vključi večkrat zapostavljeno individualizacijo. Izredno se poveča tudi aktivnost otrok oziroma intenzivnost vadbe, saj velikokrat izvajamo vadbo po postajah, obhodno vadbo ali poligon, ki so bili prej zaradi že omenjenih pogojev dela težje izvedljivi. Tako pa so lahko res vsi otroci dejavni skozi celoten potek učne ure, čakanje v kolonah je zmanjšano na minimum.
Seveda moram tu izraziti tudi zadovoljstvo ob sodelovanju med učiteljicami razrednega pouka in učitelji športne vzgoje. Večkrat slišimo za trenja med omenjenimi učitelji na temo poučevanja športne vzgoje, nam pa je uspelo iti preko tega, saj da smo res vzpostavili nesebično sodelovanje, kjer nihče nikomur ne gleda pod prste, ampak je, tako kot bi moralo biti vedno v našem poklicu, v ospredju dobrobit otroka. Menimo da je to tista pot, ki bo v prihodnosti prinašala želene rezultate.
Veseli smo, da smo poleg projekta Zdrav življenjski slog, tako uspeli najti način, kako dodatno dvigniti nivo motoričnih sposobnosti učencev od 1. do 4. razreda, torej v obdobju, ki velja za ''zlato obdobje'' otrokovega motoričnega razvoja. Vsekakor pa vse prej našteto ne bi bilo vredno nič, če učinkov ob koncu ure ne bi bilo videti na zadovoljnih in rdečeličnih obrazih naših učencev. In le to je tista prava povratna informacija ki nekaj šteje in si jo vsak učitelj samo želi.

Nace Pruš
Vodja aktiva ŠPO

Prva osnovna šola Slovenj Gradec