Letošnji pohod je bil daljši kot prejšnja leta, na poti smo bili polnih 10 ur. Začeli smo tradicionalno pri turistični kmetiji Plesnik in se v lepem, že poletno toplem vremenu odpravili na 4 urni vzpon do Grmovškovega doma. Krajše postanke za okrepčila in pijačo smo imeli vsakokrat v senci gozdov, saj je bilo sonce zelo močno. Na Veliki Kopi smo se ustavili pri oznaki vrha in energetskih točkah ter uživali v jasnem razgledu prav v vseh smereh.
Ob prihodu na Grmovškov dom na Kopah nas je pričakal odlično pripravljen pohorski lonec, hladni napitki in majice, ki smo jih spet oblekli malo nenavadno (hrbtno stran smo imeli spredaj), da smo na skupinski fotografiji lahko prikazali tudi napis pohoda. Pozdravili smo kolesarje, ki so prejeli spominske medalje za uspešen kolesarski vzpon.
Planinci vsekakor najraje hodimo, zato smo po malici pot nadaljevali po gozdni poti do dela E6 transverzalne poti in se nato po dokaj zaraščenem delu poti spustili do Cajnske vile in po cesti prispeli do našega drugega cilja pohoda – Paučkove partizanske bolnišnice Trška gora. Vodnica Marjeta nas je v kratkem prispevku nagovorila ob letošnjem praznovanju 70. letnice osvoboditve in o pomenu Paučkovih bolnišnic pri oskrbi ranjencev tega področja v zadnjem letu Druge svetovne vojne. Po ogledu stavb in opreme bolnišnice smo pot nadaljevali v dolino do kmetije Plesnik, kamor smo prispeli malo pred 18. uro.
Letošnji pohod je bil prava preizkušnja naše kondicije, vztrajnosti v vročem dnevu. Imeli smo dve pohodnici stari 12 let, posebna pohvala za prehojen celotni pohod velja naši Martini, ki je ob svoji psički Piki zmogla celoten pohod brez težav. Utrinke s pohoda sta tokrat bogato v fotografijah ujela Danilo Goljat in Zdenko Čas. Vsi, ki smo se udeležili in prehodili pohod, smo poleg aktivno preživetega dneva dobili še lepe razglede z vrha in spoznali del poti, po kateri se običajno ne odpravimo sami.
Pripravila: Marjeta Škorja
vodnica PD