Pravi čebelar mora poznati vse, tako čebele kot tudi njihove pridelke. Že v jesenskem času smo organizirali poznavanje čebeljih pridelkov. Pripravili smo pokušino več vrst medu. Od najsvetlejšega, to je akacijev, nato lipov, pa kostanjev, na koncu še smrekov in hojev med.  Vsakega smo si ogledali, ga poizkusili in mu določili karakteristične lastnosti. Poizkusili smo tudi cvetni prah in pa propolis, ki je naravni antibiotik. Pravzaprav smo ga samo povonjali, ker je bil raztopljen v alkoholu, tega pa mi mladi čebelarji ne uživamo. Na koncu smo poizkusili eliksir življenja, matični mleček (» Bljak,« so rekli, saj je kisel).

Kaj hitro smo prišli do ene največjih čebelarskih akcij, domačega slovenskega zajtrka. Ta zajtrk je bil pod pokroviteljstvom Ministrstva za kmetijstvo, mladi čebelarji smo se ga pa udeležili na prav poseben način. V svojih razredih smo za sošolce in učiteljice pripravili predavanja o vlogi čebel v našem okolju in o zdravi domači prehrani.

Bližal se je že dobrodelni bazar, v katerem čebelarji že tradicionalno sodelujemo s svojimi izdelki. Poslikali smo panjske končnice in izdelali svečke iz čebeljega voska. Naši izdelki so hitro pošli in to je najboljši dokaz našega uspešnega dela.

Udeležili smo se tudi vseslovenskega natečaja za najlepše izdelano smrečico, ki ga je razpisala tovarna MEDEX. Zmagali sicer nismo, a so bile naše smrečke z motivi čebelarskega življenja in dela, zelo lepe.

Za konec leta smo si privoščili malo razvajanja. Odpravili smo se v učilnico gospodinjskega pouka. Tam nam je pod vodstvom učiteljice Suzane uspelo speči celo goro medenjakov. Grozno smo se jih najedli. Med tem časom so fantje spekli ogromno okusnih palačink. Namazane z medom so nam odlično teknile.

To pa je bil tudi zaključek našega čebelarskega leta. Kaj vse nam bo prineslo novo leto še ne vemo, a sigurno nam ne bo nikoli dolgčas.

Lep čebelarski pozdrav!                               NAJ MEDI!

Mentorja čebelarskega krožka: Olga in Janez Bauer