Logo MojaObčina.si
JUTRI
18°C
5°C
SOB.
22°C
5°C
Oceni objavo

Martinov izlet

Na jesenski izlet Društva paraplegikov Koroške, imenovan Martinov izlet, v petek, 13. novembra, se je podalo 13 oseb – ob 13. uri smo z obnovitvene rehabilitacije potegnili na izlet še enega člana, da bi urok dneva ukrotili. Namenili smo se v Prekmurje. Nabito zastavljen plan izleta je utrpel majhne spremembe in prilagoditve, ki pa niso usodno vplivale na bogato vsebino doživetega in zadovoljstvo nad preživetim dnevom.

Naša prva postaja je bilo Šunkarstvo Kodila v Markišavcih. Tukaj se tri generacije družine Kodila ukvarjajo s predelavo mesa in mesnih izdelkov. Tu se tradicija prepleta z modernostjo in naravo. Strokovno razlago poteka obdelave mesa in postopkov v zorilnici šunke, kjer se sušijo in zorijo pod slamnato streho, obdano z lesom in ilovnatimi ometi, je prevzel sam šef g. Kodila. Ogled z invalidskimi vozički v obratu zaradi higienskih predpisov ni izvedljiv. V trgovini smo nakupili poleg njihovih izdelkov tudi ostale prekmurske dobrote blagovne znamke »Diši po Prekmurju«, pod okriljem katere se združujejo proizvajalci prekmurskih dobrot. A če sta njihova prekmurska šunka in kranjska klobasa »zakon«, bo ena noviteta hit prihajajočih praznikov. Zelo dober narezek in namaze smo poplaknili z letošnjim mladim vinom vinarstva Krampač.

Sicer je verjetno posestvo Lipič – Passero v Tešanovcih bolj poznano po dobrih vinih ali počitniških apartmajih, pa smo mi tja odšli v čokoladnico in trgovino prekmurskih dobrot. Predstavili so nam potek nastanka pralinej  in degustirali smo njihove čokolade.

V Bogojini smo videli lepo cerkev, ki s svojo okolico tvori sozvočje arhitekture in narave. Prvotno so želeli staro cerkev podreti in je Plečnik naredil že načrt za novo, ampak ko je videl staro cerkev, je izjavil: »Še nikdar nisem podiral, kar so naši očetje dobro naredili.« Tako je naredil načrt, kateri je vključeval staro cerkev kot vhod v večjo novo in tako je nastala »Bela golobica« - ena od najlepših stavb sodobne sakralne arhitekture na Slovenskem.

Razgledni stolp Vinarium je zgrajen na griču (320 n.m.) v Lendavskih goricah. Stolp okrogle oblike, visok 53,50 metra, s pritličjem in devetimi etažami, je projektiral Oskar Virag. Je najvišji razgledni stolp v Sloveniji. Sam stolp ima jekleno strukturo z armirano-betonskim pritličjem, na vrhu pa je zastekljen razgledni prostor. Tja se pride po 240 montažnih stopnicah ali s pomočjo dvigala. Ponuja pa pogled na pokrajino štirih držav: Slovenijo, Madžarsko, Hrvaško in Avstrijo. V pritličju je darilna prodajalna in gostinski lokal, kjer ob najavi pripravijo degustacije. Pred stolpom v štirih hišicah prodajajo prekmurske dobrote, katere smo tudi sami poizkusili – langaš in prekmurski špricar ter vina vinarstva Küplen.

Toploto vode izpod prekmurske zemlje dobro koristi Tropski vrt v Dobrovniku, kjer je na  350 m2 »džungle« več kot 900 eksotičnih primerkov približno stotih rastlinskih vrst.

Podjetje Ocean Orchids je obogatilo svojo ponudbo s koščkom barvite tropske divjine – vrtom tropskih rastlin, ki se nahaja poleg proizvodnih površin podjetja. Iz vrta smo pokukali v proizvodnjo, kjer vsak dan zacveti okoli 4000 orhidej. V vrtu smo poleg številnih botaničnih vrst orhidej občudovali zanimive tropske in subtropske rastline iz celega sveta. V 6 metrov visokem objektu smo od blizu videli številne rastline, ki jih poznamo iz našega vsakdana: banane, avokado, vanilija, papaja, mango, ananas, ilang, taro, ingver, karambola ter številne druge. Presune pa obsežna zbirka živopisanih flamingovcev in pestrost vzpenjavk.

Bukovniško jezero zelo radi koristijo naši ribiči. Povprečna globina jezera je okrog 2 metra, ponekod je jezero globoko tudi do 5 metrov. Ima površino približno 8 ha. Bukovniško jezero je bilo prvotno, kot vsa podobna jezera na Goričkem, namenjeno blaženju visokega vala pomladnih voda in morebitnemu namakanju polj, kar pa se ni nikoli uresničilo. Ribiči so izkoristili stoječo vodo za gojenje rib; nekatere med njimi so domorodne, nekatere pa tudi tujerodne, skoraj vse vrste pa so vezane na stoječo vodo in jih v potoku Bukovnica brez zajezitve ne bi bilo.

Veliko pripovedi in legend kroži o templjarskem samostanu, mlinu, cerkvi in menihih, ki naj bi živeli v dolini, kjer je območje Bukovniškega jezera. Po pripovedovanju domačinov so bili nekoč pašniki in vinogradi tam, kjer je danes gozd. Prav tako pravijo, da je bila dolinska pregrada zgrajena veliko časa pred samim nastankom jezera in da so jo postavili menihi zato da so imeli vodo. V prid tem pripovedim gre dejstvo, da so pri gradnji jezerskega nasipa našli ogromne pilote in ostanke nekdanjega mlina.

Na Bukovniškem jezeru v okolici kapele Svetega Vida in Vidovega izvira so radiestezisti in bioenergetiki našli številne energetske točke blagodejnega in zdravilnega sevanja zemlje, ki izboljšajo počutje in zdravje ljudi. Najdenih energetskih točk je prek 50, izmerjenih in označenih pa 26. Že po kratkem času zadrževanju v tem območju (v povprečju 8-30 minut odvisno od točke), se pričnejo sproščati blokade in vzpostavljati bolj uravnoteženi pretoki energije skozi telo. Obiskovalci se v tem območju tudi pospešeno sprostijo in revitalizirajo (naberejo novih moči). V sprehodu skozi mirni gozd smo uživali v pluženju debele plasti listja.

Gostilna »K rotundi« Selo, nam je pripravila zelo dobro tipično prekmursko hrano, npr. priloga dödöli. V Selu smo si od zunaj ogledali Rotundo. Po svoji kulturno-zgodovinski pričevalnosti je kapela romanska rotunda iz prve polovice 13. stoletja, ki so jo zgradili templarji, bistveno prezidana pa je bila v 19. stoletju.

Izlet smo zaključili v Urbanovi kleti – Vinarstva URISK. Se nahaja med vinogradi na čudoviti razgledni točki nad prekmursko ravnico v novejši tipični s slamo kriti panonski hiši, zraven je majhen muzej in galerija v več kot 240-letni »cimprači« - najstarejši vinski kleti v Prekmurju, ki je spomeniško zaščitena. Ob degustaciji dobrih vin suhih, polsuhih, polsladkih, predikatnih vin, penine oz. Laški rizling, Šipon, Beli pinot, Modri pinot – rose … smo jedli tipične prekmurske dobrote: perece, pogače, koruzno zlevanko ter prekmursko gibanico. G. Urisk, sicer Korošec, nam je izredno nazorno in potrpežljivo razlagal o vinu, cimprači, prekmurskih posebnostih.

In tako smo se vrteli po dobrovniški občini – kjer so Madžari večina in po obrobju parka Goričko. Prekmurje je pretežno ravninska pokrajina. Geografsko je razdeljeno na tri območja: hribovnato področje severno od Murske Sobote je Goričko; vzhodno proti Muri leži Ravensko, jugovzhodno od Murske Sobote pa leži Dolinsko. Okrog Lendave pa je manjše gričevnato področje Lendavske gorice.

Izredno smo bili zadovoljni z videnim in spoznanim, posebno pa z gostitelji, saj je tudi zaradi njih bil užitek nad videnim in degustiranim toliko večji. Prekmurje je izredno pestro, polno doživetij in lepih kotičkov. A pravi okus in užitek se dobi, če si za to vzameš čas.

Oglejte si tudi