Na prireditvi so bili prisotni tudi številni gostje: Andrej Čas, župan Mestne občine Slovenj Gradec; Franc Šilak, župan Občine Mislinja; Drago Novak, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije; dr. Anton Bebler, redni profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Miran Krajnc, nekdanji predsednik ZDIS in predsednik sveta FIHO in slavnostna govornica, generalna direktorica Direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Dragica Bac.

Za vse udeležence srečanja je društvo pripravilo pester kulturni in zabavni program, v katerem so nastopali Ljudske pevke Lastovke, harmonikar Blaž Jamnikar Pukl in skupina Tower Pancers iz Brestanice. Za veselo razpoloženje pa je poskrbel ansambel Smeh. Organizirane so bile tudi športne igre, ki jih je vodil Tone Garb. Najboljši trije v posamezni panogi – v metanju krogel in alke pa so prejeli pokale. Tudi na najstarejše udeležence iz posameznih društev se ni pozabilo, saj so vsi prejeli darila - izdelke, ki so jih izdelale naše udeleženke v delavnicah ročnih del. Bila je še sv. maša, ki sta jo darovala škof dr. Jože Smej v pokoju in šentiljski župnik Tine Tajnik.

Čeprav je bilo to srečanje invalidov namenjeno predvsem druženju, sklepanju novih prijateljstev, zaradi sproščenosti in dobrega počutja, so se na prireditvi zvrstili številni govorniki, ki so spregovorili o aktualnih zadevah, ki se nanašajo na invalidsko problematiko današnjega časa.

V imenu Društva invalidov Slovenj Gradec je vse udeležence srečanja najprej nagovorila predsednica društva Stanislava Tamše in vsem skupaj zaželela prisrčno dobrodošlico. Nato je dejala, da smo se v zadnjih letih znašli v težkih časih, težjih, kot jih je mnogo od nas doživelo v preteklosti. Dejala je še, da so bile invalidom odvzete pravice in ugodnosti, ki so invalidom že pripadale.

Zaradi obdavčitve iger na srečo je financiranje socialnih programov na državni ravni nižje za 10 odstotkov. Nezadovoljstvo je tudi izrazila glede neuresničevanja Konvencije in Zakona o izenačevanju možnosti invalidov, da Republika Slovenija še ni izpolnila vseh zavez. Tudi zaradi varčevalni ukrepov in vedno več novih in višjih davkih že veliko število prebivalstva živi pod pragom revščine.

Invalidi sporočajo oziroma zahtevajo od države, da mora država dosledno upoštevati »Konvencijo o pravicah invalidov« in slogan »Nič o invalidih brez invalidov«.

V zaključnem nagovoru se je zahvalila vsem, ki so sodelovali pri organizaciji in izvedbi tega dogodka, vsem udeležencem pa zaželela srečno vrnitev nazaj na svoje domove in da s seboj ponesejo lepe spomine na ta dan.

Sledila sta nagovora župana MO Slovenj Gradec, gospoda Andreja Časa in župana Občine Mislinja, gospoda Franca Šilaka.

Župan MO Slovenj Gradec gospod Andrej Čas je dejal, da mu je prijetno, ko vidi tako veliko množico ljudi, ki so prišli iz vseh koncev Slovenije na tradicionalno srečanje invalidov na Kopah. Dejal je, da Mestna občina pravzaprav zmerno sodeluje z Društvom invalidov Slovenj Gradec in tudi z Zvezo delovnih invalidov Slovenije. Med drugim je izpostavil lepo sodelovanje ob bienalni razstavi Domače in umetnostne obrti, dobro sodelovanje pa je izpostavljeno tudi na drugih področjih. Mestna občina izvaja projekt Občina po meri invalidov in upa, da se bo s tem korakom naredilo boljše življenje za invalide in vse občanke in občane v naši občini. Mestna občina močno podpira tudi vsa prizadevanja Zveze delovnih invalidov Slovenije in tudi matičnega društva, da bi se v naši družbi invalidom ustvaril pravični položaj in pravo mesto in tudi vse pravice, ki jim pripadajo v vsaki pravični družbi. Žal pa se v zadnjih letih, v zadnjem času pač to ne dogaja in tonemo pravzaprav navzdol, saj se invalidom in tudi vsem drugim v družbi dobljene pravice zmanjšujejo. Menil je, da je v takem položaju tisto, kar nam še ostane, da ohranimo solidarnost, da ohranimo medčloveške odnose za tiste najbolj izpostavljene, tu so gotovo tudi invalidi, in da ustvarimo take pogoje, je pomembno, da smo čim več skupaj, se družimo, ohranimo prijateljske odnose in temu je tudi namenjeno to srečanje. Na koncu je vsem zaželel, da jim ta dan mine prijetno v sproščenem druženju, ki se ga bodo še dolgo spominjali.

Župan Občine Mislinja Franc Šilak je vse prisotne prisrčno pozdravil v imenu Občine Mislinja in dejal, da je vesel tega že 29. tradicionalnega srečanja na Kopah. Takšna srečanja niso le priložnost za druženje, ampak tudi priložnost, da se spregovori o problemih invalidov, ko si moramo skupaj prizadevati, da bomo izbrali tiste poti, ki bodo najbolj pravične in tudi najbolj učinkovite za reševanje problematike invalidov, upoštevajoč dejstvo, da so invalidske organizacije pomemben dejavnik za izenačevanje možnosti za socialno vključevanje invalidov. Tudi v teh težkih časih moramo storiti vse, da invalidi ne bodo zapostavljeni in da bo poskrbljeno za najbolj ranljive skupine, kot so otroci, invalidi in tisti, ki živijo pod pragom revščine. Pomembno je, da se v praksi upošteva načelo, da se na področju invalidskega varstva ne sme zgoditi nič brez sodelovanja invalidov. Načelo »Nič o invalidih brez invalidov« je treba vselej seveda poudariti in razumeti, da je to načelo aktualno v vseh procesih odločanja. Dejal je še, da je treba še posebej poudariti pomen prostovoljstva na področju invalidskega varstva in jim izrekati vso priznanje. Tu gre za pomembno vrednoto, ki je mogoče dopolnjevanje državnih institucij in vsega, kar se lahko ureja s predpisi in javnim financiranjem. Verjame tudi, da se problematike zavedamo vsi, toda kaj smo storili na tem področju, najbolj zgovorno kaže številka. Dejstvo, da delež izdatkov za invalide predstavlja 1,66 BVP-ja, kar je nižje od povprečja držav, ki znaša 2,25, samo zgovorno priča v razkoraku med besedami in dejanji. Optimizem in volja, ki jo v teh hudih časih rabimo prav vsi, naj nas vodita, da bomo kos izzivom, pred katere smo postavljeni. Vsem udeležencem srečanja pa je še zaželel veliko lepega, veliko vedrine in optimizma in prijetno počutje na Kopah.

Nagovor Draga Novaka, predsednika Zveze delovnih invalidov Slovenije

V nagovoru je Drago Novak dejal, da je ZDIS pred skoraj 10 leti dala pobudo za vključitev invalidnosti v 14. protidiskriminacijski člen Ustave. To pobudo je takratni izvršni direktor Evropskega invalidskega foruma Stefan Troemmel, ob svojem obisku Slovenije, našo državo označil kot dober zgled načela, da je najboljše zagotovilo za dobro invalidsko politiko – močno invalidsko gibanje. V letih od tedaj pa se je marsikaj spremenilo in recesija oziroma finančna kriza je le še pospešila in razgalila procese, ki so posledica post-ideološke dobe in globalizacije in v katere sodi tudi konec obeh modelov državne blaginje, kakršno smo poznali doslej. Mnoge države, vključno z našo, so se znašle pred navidez nerešljivo dilemo, kako hkrati razbremeniti gospodarstvo in mu omogočiti nov razvojni ciklus in ob tem ohraniti to, čemur pravimo socialna država. Ta in podobne dileme bodo zagotovo tudi za invalide in invalidske organizacije že v bližnji prihodnosti prinesle izzive, s kakršnimi se doslej nismo srečevali in ker se gre s Troemmelom seveda strinjati, da je pogoj za dobro invalidsko politiko močno invalidsko gibanje, je nujno, da se invalidsko gibanje in invalidske organizacije razvijajo naprej, prilagajajo hitro spreminjajočim se časom in še naprej artikulirajo in zagovarjajo interese in pravice invalidov.

Sodobni model invalidnosti namreč definira ravno kot vprašanje človekovih pravic – in v tem nadgrajuje socialni model invalidnosti. Vemo, kako se je odnos družbe do invalidnosti skozi čas spreminjal in kako hitri in veliki koraki naprej, gledano zgodovinsko, so bili storjeni v zadnjih 20-25 letih, in ki so kuliminirali v konvenciji OZN o pravicah invalidov. Zasluga za ta napredek gre predvsem invalidom samim in njihovim zagovornikom ker od države ali koga tretjega niti ne moremo pričakovati, da bo poznal potrebe in zastopal interese invalidov tako dobro kot invalidi sami.

Dejal je, da invalidi pričakujemo oziroma zahtevamo, da država Konvencijo, ki jo je podpisala, spoštuje in implementira, da sprejema protidiskriminacijsko zakonodajo, spodbuja pozitivno javno podobo invalidov, razvoj in uporabo podporne tehnologije in, kar je najbolj pomembno, da je invalidnost integrirana v vse relevantne politike, in da se država dosleno drži zaveze iz Konvencije o temeljitem posvetovanju z reprezentativnimi predstavniki invalidov v vseh procesih odločanja, ki se nanašajo na invalide. Podal je aktualen problem: država uvaja davek na nepremičnine, in ker država ni enovit organizem na Ministrstvu za finance, seveda ne vedo, kar vedo na MDDSZ in enake možnosti, namreč da gibalno ovirani povprečno potrebujejo 30% več bivalne površine. S tem so torej zaradi svoje invalidnosti in ne po lastni krivdi, že na nek način, penalizirani in zdi se pošteno in pravično, da bi bili vsaj v tem delu proporcionalno davka na nepremičnine oproščeni. Morda se Ministrstvo za finance ne strinja, ampak bistveno je, da je zagotovljena možnost za dialog, kjer si izmenjamo argumente. S tem se Konvencija o pravicah invalidov udejani, ker če se ne, je ratifikacija samo kozmetična. Hkrati ob tem je izrazil obžalovanje, da Slovenija kljub jasni zavezi o sodelovanju, septembra ne bo imela svoje delegacije na srečanju na visoki ravni OZN o invalidnosti in razvoju, kjer je tema ravno vključevanje invalidov v razvojni okvir po letu 2015.

V nadaljevanju govora je še dejal, da invalidom zagotavljati nek socialni minimum namreč še zdaleč ni dovolj in da invalidi niti ne želimo biti objekt dobrodelnosti, predmet usmiljenja, temveč terjamo enakopravno vključevanje v vse pore družbe. Aktivna participacija invalidov v javnem in političnem življenju je tudi cilj in slogan mednarodnega dneva invalidov. Tu pa žal naletimo na ovire, ki jih je bistveno težje odpraviti kot fizične bariere, namreč na stereotipe, predsodke in žal tudi diskriminacijo, posledice pa so med drugim tudi bistveno višja stopnja brezposelnosti invalidov v primerjavi z ostalo populacijo. Zaposlovanje invalidov mora biti prednostna naloga in vsaj pri tem si država mora zastaviti jasne in merljive cilje. Invalidi smo namreč izredno zanesljivi in odgovorni delavci in sodelavci, imamo pa še eno kvaliteto, ki pri nas pogosto manjka; tudi zaradi svojih specifičnih potreb namreč nismo nagnjeni k iskanju krivcev, temveč k iskanju rešitev in vsak invalid dobro ve, koliko kreativnih rešitev je moral najti v sebi, da si je optimiziral način življenja.

V zaključnih besedah je dejal, da bo čas pred nami nedvomno zanimiv in poln izzivov in invalidi ne pristajamo biti več le potniki na vlaku zgodovine, temveč želimo svet in svojo državo aktivno so-ustvarjati. Citiral je še geslo evropskega invalidskega  parlamenta: »Dovolite nam sodelovati«, vsem udeležencem srečanja pa zaželel veliko sproščenosti in prijetnega počutja z mislijo na ponovno snidenje.

Nagovor profesorja dr. Antona Beblerja, rednega profesorja na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani

Dr. Anton Bebler je predstavil predlog, ki se nanaša na spremembe nekaterih členov Zakona o Državnem svetu. Gre za spremembo 34. člena Zakona o državnem svetu, v katerem je sedanje stanje takšno, da sta v njegovi sestavi z osmimi mandati zastopani 4 po 4 dve skupini – delodajalcev, obrtnikov, kmetov in samostojnih poklicev. Ti skupini pa sta v seštevku veliko manjši od vsake od dveh drugih velikih socialnih skupin – upokojencev in invalidov. Oboji namreč do sedaj niso imeli v DS niti enega mandata.

To nepravičnost bi lahko alternativno spremenili le člen 34 Zakona o Državnem svetu in bi upokojencem in invalidom zagotovili dva mandata v razredu negospodarskih dejavnosti. Na ta način bi dobili upokojenci in invalidi vsak po enega predstavnika. Druge spremembe pa bi bile potrebne v petem razdelku II. poglavja, kjer so urejeni volilni postopki predstavnikov negospodarskih dejavnosti (od 34. člena do 37. člena).

Predstavil je še sedanjo ureditev Državnega sveta in ureditev po morebitnih spremembah.

Nagovor slavnostne govornice Dragice Bac, generalne direktorice Direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je najprej v svojem nagovoru v imenu MDDSZ ter v svojem imenu vse udeležence srečanja prav lepo pozdravila in dejala, da je počaščena, da je lahko na ta prelepi poletni dan z invalidi, ki ga vsako leto požrtvovalno organizira Društvo invalidov Slovenj Gradec.

V nadaljevanju je dejala, da se zaveda, da so časi težki in da smo sredi hude ekonomske, finančne in socialne krize. Na Direktoratu se prizadevajo, in to do sedaj uspešno, da vsaj ohranijo višino zagotovljenih sredstev. Zavedajo pa se, da so žal sredstva za izvajanje različnih ukrepov, spodbud, projektov in programov, ki so namenjeni podpori invalidov, na drugih področjih, tako kot ostala sredstva za druge namene, vedno bolj skopo odmerjena. Prav zato se moramo zavedati, da prav vsi mi, s prijazno kretnjo, pohvalno besedo, s tem, da si medsebojno prisluhnemo, da si pomagamo, lahko največ pripomoremo k prijaznejšim delovnim mestom za invalide, k spodbudnejšemu delovnemu okolju in medsebojnemu spoštovanju. Zavedati se namreč moramo, da le spodbujanje polnega uživanja človekovih pravi invalidov, sodelovanja, enakopravnosti in čimvečje samostojnosti lahko privede do močnejšega občutka pripadnosti in pomembnega napredka pri človeškem, socialnem in gospodarskem razvoju družbe. Prav zato mora država in vse institucije še bolj upoštevati načelo »Nič o invalidih, brez invalidov«, kar nujno vodi v dialog in družbeni konsenz, posledično pa k upoštevanju potreb invalidov ter postopnemu uresničevanju ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic vseh nas. Dejala je, da se tega zaveda tudi sama in prav tako naše ministrstvo. Kot delovna invalidka je spoznala, da je žal še veliko nerešenih in neurejenih zadev, ki se nanašajo na invalide, njihovo enakopravno vključevanje v delovno in družbeno okolje ter izenačevanje njihovih možnosti.

Na koncu je vsem udeležencem srečanja zaželela polno dobre volje, sproščenosti, druženja s prijatelji in prijetnega počutja. Upa, da se ponovno vidimo naslednje leto ob jubilejnem 30. srečanju in da se čim več dobrih misli in želja tudi uresniči.

Za zaključek bi dejala, da je dan, čeprav zelo vroč, minil v zelo prijetnem vzdušju, tudi z organizacijo tega srečanja so bili vsi udeleženci zelo zadovoljni.

Stanislava Tamše,

Predsednica DI Slovenj Gradec