S sogovorniki, ki prihajajo iz različnih organizacij oz. so aktivni znotraj različnih področjih, smo poskušali najprej definirati, kaj »aktivna participacija« sploh je in kdo so »aktivni« mladi? Izhajali smo iz definicije, ki jo je v Programskem dokumentu »Participacija mladih«, Mladinski svet Slovenije opredelil kot: »… aktivno sodelovanje mladih pri sprejemanju odločitev o katerikoli zadevi (tudi širše v političnem prostoru), ki zadevajo oblikovanje družbe, v kateri živimo. Participacija mladih se lahko odvija v različnih organizacijah oz. institucijah, projektnih ali neformalnih skupinah, pri čemer je treba posebej izpostaviti mladinske organizacije. Mladi se v odločanje lahko z različnimi oblikami organiziranosti vključujejo neposredno ali posredno. Neposredna in posredna participacija pa lahko potekata na lokalnem, nacionalnem in mednarodnem nivoju« (vir: http://www.mss.si/datoteke/dokumenti/participacija_mladih_web.pdf). Med »aktivne mlade« pa po kriterijih Urada RS za mladino sodijo tisti mladi, »ki nastopajo v vlogah načrtovalcev, oblikovalcev, organizatorjev, izvajalcev, proizvajalcev in podobno. Aktivni udeleženci ne nastopajo v vlogi pasivnih gledalcev, poslušalcev, obiskovalcev, uporabnikov storitev in proizvodov ali podobno« (Urad RS za mladino). V okviru živahne razprave so mladi izrazili mnenje, da sebe ne vidijo kot »neaktivne« in da je problem velikokrat tudi v tem, da je definicija »aktivnosti« enostavno preozka in ne gre v korak s časom. Spraševali smo se ali lahko kot aktivne mlade označimo tudi tiste, ki so aktivni preko medmrežja in socialnih omrežij. Ugotovili smo, da so mladinske strukture, ki so v lokalnem okolju grajene od »zgoraj navzdol« oz., da so projekti, ki so na lokalni ravni za mlade, načrtovani in postavljeni brez mladih, obsojeni na neuspeh in nesprejetost s strani mladih. S tega vidika je še kako pomembna samoiniciativna mladih, katero pa mora lokalna skupnost v pravem trenutku prepoznati in jo »negovati«, da lahko prispeva k njenemu trajnostnemu razvoju in obstoju. Mladi, ki jih povezujejo različni interesi ali zgolj želja po aktivni zapolnitvi prostega časa, so med drugim izrazili tudi problematiko, na katero neformalne skupine mladih naletijo že zgolj pri organizaciji npr. javnega dogodka. Ker je z vsako »aktivnostjo« povezano precej birokracije, je tako na koncu neformalna in aktivna skupina mladih prisiljena, da se formalizira ali v društvo ali pa v kakšno drugo institucionalizirano obliko. To pa je lahko spet precejšnja ovira, ki omejuje in zavira participativni duh mladih ljudi. Izpostavljena je bila tudi problematika »kratkega stika« med mladimi in npr. lokalno skupnostjo. Manjkajo nam mehanizmi, ki bi kontinuirano prenašali informacije o potrebah mladih do lokalnih odločevalcev in obratno. Ta manko obojestranskih informacij pa se zopet kaže kot snovanje projektov za mlade brez mladih, kar dolgoročno vodi v neperspektivno mladinsko politiko in izvajanje mladinskih dejavnosti na lokalni ravni. Dotaknili smo se tudi konvencionalne politične participacije mladih. Zanimalo nas je, zakaj se mladi Slovenci, najmanj od evropskih vrstnikov, udeležujejo volitev? Zakaj mladi sami ne prepoznajo možnosti, da bi z večjim vključevanjem v lokalno politično polje morebiti lahko dosegli precej več, kot v primeru, da se tem vlogam izogibajo? Mladi so izrazili predvsem nezaupanje v kakršnokoli politično participacijo. Vzrok vidijo predvsem v dolgotrajnosti sprejemanja političnih odločitev, negativni »politični« konotaciji ter birokratizaciji. Menijo, da vložene energija, ki bi jo namenili oz. žrtvovali za politično udeležbo, še ni garancija oz. zagotovilo za uspeh, kot bi ga želeli.
Na koncu razprave smo skupaj z udeleženci okrogle mize zbrali še predloge, ki bi prispevali k večji aktivni participaciji mladih v lokalnem okolju. Izpostavljena je bila večja potreba po strukturiranem dialogu med občino, mladinskim centrom in mladimi, več skupinskih sestankov in podobnih okroglih miz. Izražena je bila tudi ideja o vzpostavitvi »ambasadorjev« mladih, ki bodo »link« med mladimi ter lokalnimi odločevalci.
Gostje okrogle mize so bili: Maja Hostnik (Mreža MaMa), Zala Kutin (Odbora za mladinska vprašanja pri MO Slovenj Gradec), Miha Glavič (skate park), Aleš Gangl (društvo MAD), Nejc Ozimic (predsednik Študentskega sveta na VŠTP), Tinkara Ošlovnik (Taborniki), Maša Špiler (Klub koroških študentov) in Moira Kobše (mladinski trainer). Okroglo mizo je vodila Lucija Čevnik (MKC Slovenj Gradec/SPOTUR Slovenj Gradec).
Lucija Čevnik, MKC Slovenj Gradec
