Na razstavi v slovenjgraški Mestni kavarni se Jože Kotar kaže kot nekakšen novodobni trubadur, ki opeva fizično lepoto ženske, dotika pa se tudi njene duševne in duhovne svojstvenosti in jo predstavlja v različnih vlogah in poslanstvih. Anamarija Stibilj Šajn je v likovni kritiki zanj zapisala, da je ženska, ki jo avtor išče v literarnih delih, v zgodovini ali pa jo najde tukaj in sedaj, povsem njegova, zaznamovana s prepoznavnimi, arhetipskimi potezami in hkrati vselej znova popeljana v samosvoje likovno in sporočilno življenje. »Pogosto ostaja vezana na okolja in doživetja, ki so neločljivi del avtorjeve življenjske in umetniške poti. Njegove ženske so žive pričevalke specifičnega kabaretnega vzdušja, so modeli iz sveta mode, ki se skupaj s slikarjem samozavestno sprehodijo po modni pisti, so pa tudi tiste, veliko bolj običajne in vsakdanje. /…/ V nekaterih rešitvah avtor poudarja gibalni moment in stopnjuje ekspresijo. Tako se forme teles približajo celo meji abstraktnega.«
Jožeta Kotarja je zvabil svet in mu dal možnost študijskega poglabljanja. Odpiral je njegovo mehko dolenjsko dušo. Stibilj Šajnova pravi, da je iz njega naredil svetovljana, avtorja, ki korenini doma in hkrati svojo ustvarjalnost vpenja v širši evropski prostor. In zato Novo mesto še vedno ostaja eden njegovih pomembnih vedutnih ciljev.
Ajda Prislan