Po kratki predstavitvi projekta PLASTiCE, je imel dr. Kržan otvoritveno predavanje o plastiki iz obnovljivih virov (bioosnovana plastika). Poudaril je, da termin bioplastika ni enoznačen, saj pokriva plastiko, ki je biorazgradljiva in/ali iz obnovljivih virov, v primerjavi s tradicionalno plastiko pa prinaša nekaj pomembnih prednosti. Nekatere izmed njih so uporaba biomase – obnovljivih virov, kot vhodne surovine za izdelavo polimerov in plastike in tako posledično zmanjšana uporaba fosilnih virov, sposobnost organskega recikliranja (kompostiranje) in hkrati vključevane plastike v naravne snovne tokove (iz biomase do plastike, komposta in nazaj v biomaso), kar pripomore k bolj ekološkemu ravnanju. V nadaljevanju sta dr. Irena Pulko in Maja Mešl iz VŠTP predstavili aktivnosti dveh projektov, Kreativno jedro in PolyRegion.

V iskanju večje trajnosti se je razvoj plastike začel vračati tudi k svojim koreninam: vsi prvi umetni polimerni materiali so bili narejeni na osnovi obnovljivih virov. Danes imamo na voljo številne moderne vrste bioplastike narejene iz obnovljivih virov, ki se relativno hitro uveljavljajo v uporabi. Istočasno poteka na tem področju izjemno aktiven razvoj, ki širi nabor obnovljivih virov, ki jih je mogoče uporabiti kot osnovo za proizvodnjo materialov in hkrati povečuje učinkovitost njihove izrabe. Zaradi zavedanja o omejenem obsegu današnjih rešitev, ki izkoriščajo prehranske vire, se pospešeno razvija uporaba obnovljivih virov druge generacije (npr. les, slama, odpadki). Skozi predavanja so strokovnjaki predstavili različne obnovljive vire ter njihove možnosti uporabe za proizvodnjo bioplastike, in sicer: dr Kunaver s Kemijskega inštituta je predstavil uporabo utekočinjene biomase (les), predstavnik tehnološkega podjetja Algen, Miha Žitnik, pa je predstavil potencial alg.

Izdelki iz bioplastike se po izgledu in na otip ne ločijo od izdelkov iz običajne plastike, zato je edini verodostojen način ločevanja na podlagi certifikacijskih oznak, kar je podrobneje predstavila Petra Horvat s Kemijskega inštituta. Kako ugotovimo, kakšen okoljski odtis povzroči plastična vrečka in kateri dejavniki vplivajo na izračun le-tega, pa je razložil dr. Mitja Mori s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Slušateljem je posredoval tudi nekaj praktičnih napotkov, kako naj potrošniki ravnamo, da zmanjšamo negativni vpliv nosilnih vrečk na okolje.

Pomemben korak v smer uporabe obnovljivih virov kot surovine za materiale, kemikalije in energijo predstavlja tudi razvoj koncepta biorafinerije, ki se drugod po svetu in Evropi zelo hitro uveljavlja.

»Z današnjim seminarjem smo želeli predstaviti trende, novosti in potenciale na področju proizvodnje bioplastike iz obnovljivih virov. Pomen bioplastike kot dela evropske bioekonomske politike je nesporen. Ta dinamična industrija na svetovni ravni beleži približno 20 odstotno letno rast. Ravno zato predstavlja velik potencial za trajnostni razvoj in ustvarjanje delovnih mest tako v Evropi kot tudi pri nas,« je povedal dr. Kržan.

Dr. Irena Pulko, prodekanica za raziskovalno dejavnost na Visoki šoli za tehnologijo polimerov, pravi: ”Trend v svetu na področju polimernih materialov je rast proizvodnje in uporabe biopolimerov in ravno na tem področju bo delovalo Kreativno jedro VŠTP, katerega namen je pridobiti kritično maso znanja na tem področju in to tako na osnovi lastnih raziskav, kot v sodelovanju z domačimi in tujimi inštitucijami. Pridobljeno znanje želimo implementirati v pedagoški proces in v končni fazi prenesti v industrijo.”