Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za nedelja, 04.12.2016

pretežno oblačno
Popoldne bo v jugozahodni in južni Sloveniji zmerno do pretežno oblačno. Drugod bo pretežno jasno. Najvišje dnevne temperature bodo od 3 do 7, na Primorskem do 10 stopinj C.
-1°C | 5°C
ponedeljek, 05.12.2016
0°C | 4°C
torek, 06.12.2016
0°C | 6°C
sreda, 07.12.2016
-3°C | 5°C
četrtek, 08.12.2016
-4°C | 0°C
Opozorila
Nedelja, 4.12.2016 ob 11h
Dodatnega opozorila ni.
-1°C
5°C
pretežno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Kultura

Breg pri Škofljici – mezolitski tabor na ......


KULTURA

| |
11.12.2012      12:52
A A

Breg pri Škofljici – mezolitski tabor na Ljubljanskem barju



Konice iz kosti in rogovine z Brega pri Škofljici.
Konice iz kosti in rogovine z Brega pri Škofljici.
Deli:

Novemberska megla se je zadržala dolgo nad tlemi. Tudi dopoldan ne prinese velike spremembe in šele proti poldnevu se goste meglice razredčijo in omogočijo pogled na širšo okolico. Mlad moški, kateremu so šele dobro pognale prve dlake na obrazu, je z neučakanim korakom hodil proti hribu. Po glavi so se mu podile misli in skorajda bi spregledal jelena, ki je pokukal izza bukovih debel. Pri priči je obstal in s previdnim korakom nadaljeval pot...

Domov se je vračal, ko se je sonce že bližalo zahodu, in materi izročil plen. Bil je to jelen, ki ga je trudoma, a vztrajno zasledoval in na koncu ujel. Na tlečo žerjavico na ognjišču je naložila veje črnega gabra in javorja. Visoko se je vzdignil plamen. Medtem se je mati sklonila nad plen in ga pripravila za peko. Nad ognjem je zacvrčalo in v njegovi okolici je kmalu zadišalo. Sin je zadovoljno pogledal proti ognju in se nasmehnil materi. Danes bosta dobro jedla.

______________________________

Najdišče, kjer se je odvijalo življenje podobno zgoraj opisanemu prizoru, leži južno od Škofljice in se nahaja na manjšem osamecu, na nadmorski višini okoli 294 m. Slednji je grajen iz svetlo sivega dolomita, ki zaradi preprerevanja razpada v droban pesek. Najdišče leži tik ob današnji regulirani strugi Škofeljščice. Še pred 2. sv.vojno so bližnji kmetje s te vzpetine odvažali dolomitni pesek in ga uporabljali za gradnjo hiš. Nastalo jamo so kasneje zasipali s smetmi.

Najdišče je bilo odkrito med sistematično arheološko topografijo leta 1981. V letih 1983 in 1984 sta bili izkopani dve sondi v velikosti 2 x 2 m do globine 1 metra. V njih so bile dokumentirane 4 plasti. Najbolj zanimiva je bila plast 3 – 3a, v kateri je bilo odkritih veliko število kostnih ostankov, kamnitih odbitkov, orodij, jeder, brusov ter 37 koščenih konic. Na večini koščenih primerkov so bili vidni sledovi obdelave s sileksom in glajenja z brusom. Manjša koščena orodja so služila kot igle, malo večja pa za šila ali sulične osti. V plasti so bili tudi odkriti kosi skrilavca in peščenjaka, ki ne predstavljata avtohtono geološko kamnino, temveč so bili ti kosi na osamelec prinešeni od drugod in morda uporabljeni kot brusi za površinsko obdelavo koščenih predmetov, nekateri pa so morda predstavljali ostanek pokritega bivališča (šotorskega bivaka?).

V severnem vogalu sonde II so bile vidne tudi sledi bivalnega prostora v obliki kurišča, ki je bilo na dveh straneh obdano z razmetanimi kostmi, ostanki rogovil in parožkov. V kurišču je bilo odkrito lesno oglje, ki je bilo poslano v Zagreb na radiokarbonsko analizo C14. S slednjo so določili absolutno starost  oglja: približno 6830 B.P. (B.P. – pred sedanjostjo), kar najdišče uvršča v mlajši mezolitik. Antrakotomska analiza oglja iz istega kurišča pa je pokazala, da so na ognjiščih kurili z lesom jerebike, črnega gabra, javorja in bezga.

Kakšna je bila prehrana tedanje skupnosti nam pove odkrito živalsko kostno gradivo. Največ kostnih najdb dokazuje prisotnost navadnega jelena (68,2%), sledi ji divja svinja (11,2%). Poleg tega so bili na najdišču odkriti tudi ostanki srne, rjavega medveda, losa ter bizona, bobra, vidre in psa. Da omenjene kosti dejansko predstavljajo kuhinjske odpadke lovcev nekdanjega otoka, potrjujejo ožgane kosti in vidni sledovi urezov na mnogih fragmentih.

Lovski tabor na Bregu sodi v mezolitik oz. srednjo kameno dobo, ki je trajala med 11000 do 7000 pred sedanjostjo. V tem času je Breg majhen otok, ki se je le nekaj metrov dvigal nad poplavnim svetom oz. jezersko gladino, kar pa je bilo dovolj za postavitev lovskega tabora. Za ta čas je znano, da se je podnebje otoplilo, širili so se gozdovi, z gozdovi so se vrnile in razmnožile gozdne živali, morska gladina se je še nekaj časa dvigala, za umikajočimi ledeniki so ostala jezera in barja. S palinološkimi raziskavami na Ljubljanskem barju je bilo ugotovljeno, da je v tem času obrobje barja obdajal listnat gozd, v katerem je prevladovala bukev in se je počasi uveljavljala tudi jelka. Najbolj razširjeno lovno žival je predstavljal navadni jelen. Ljudje so bili lovci in nabiralci brez stalnih naselij. Vendar so že na prehodu iz paleolitika v mezolitik začeli udomačevati divje živali (prva domača žival je bila pes – udomačeni volk). V mezolitiku izdelujejo koščena in kamnita orodja. Slednja so sestavljena iz zelo majhnih kamnitih delov – mikrolitov, ki so običajno manjši od 1 cm in so geometrične oblike (trikotne, trapezaste in polkrožne). Več mikrolitov skupaj, je sestavljalo kos sestavljenega orodja ali orožja. 

 

Takšno je dosedanje vedenje o tem prostoru v mezolitiku na podlagi rezultatov arheoloških terenskih raziskav v 80ih letih prejšnjega stoletja. Imate kakšene spomine na te dogodke? Morda fotografijo? Ste si ogledali delo arheologov od blizu, morda celo pomagali pri izkopavanjih, ipd. Vaših spominov, vtisov bom vesela na e-naslov: arheoved11@gmail.com.

mag. Pavla P. Udovič, univ. dipl. arheologinja

Viri:

Frelih M. 1986, Breg pri Škofljici – mezolitsko najdišče na Ljubljanskem barju.- Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolitika v Sloveniji XIV, 21 ss.

Pohar V. 1984, Favnistični ostanki mezolitske postaje na prostem Breg – Škofljica pri Ljubljani.- Pročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolitika v Sloveniji XII, 7 ss.

Andrič M. 2009, Klimatske spremembe in barjansko rastlinstvo koncem pleistocena in v holocenu.- Ljubljanica – kulturna dediščina reke, 20 ss.





0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Škofljica!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!