Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za torek, 06.12.2016

jasno
Popoldne bo pretežno jasno, le v Prekmurju se bo zadrževala megla. Najvišje dnevne temperature bodo od 3 do 8, na Primorskem do 12, v krajih z meglo okoli -3 stopinje C.
-3°C | 4°C
sreda, 07.12.2016
-3°C | 4°C
četrtek, 08.12.2016
-4°C | 9°C
petek, 09.12.2016
-2°C | 7°C
sobota, 10.12.2016
-5°C | 4°C
Opozorila
Torek, 6.12.2016 ob 13h
Dodatnega opozorila ni.
-3°C
4°C
jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Gospodarstvo

Intervju: Boris Zupančič, podžupan Škofljice, ......


GOSPODARSTVO

| |
06.12.2012      21:39
A A

Intervju: Boris Zupančič, podžupan Škofljice, izkušen gospodarstvenik in viden predstavnik SDS


Tokrat smo pripravili vprašanja za škofljiškega podžupana Borisa Zupančiča. Je poslovnež z bogato kariero, občinski svetnik in podžupan občine Škofljica. Kot človek vzbuja zaupanje. Je miren in preudaren. Njegovi najbližji sodelavci ga opišejo kot načelnega, spoštljivega človeka, ki ceni ljudi in njihovo delo, ne glede na status ali položaj.


Deli:

 

Škofeljčani smo vas prvič bolj spoznali kot kandidata za župana. Koliko let že živite v Škofljici in kakšna je vaša poklicna pot?

 

V Škofljici živim od leta 1982. V tem obdobju sem se zaradi službenih obveznosti v letu 1988 za 9 let preselil v Koper. Po vrnitvi leta 1997 pa neprekinjeno živim tu. Če naj le na kratko povem nekaj o svoji življenjski in poklicni poti, bi povedal naslednje. Rodil sem se pred 56 leti in prvih 24 let živel na Dolenjskem, nato sem se poročil in preselil v Škofljico, kjer sem si ustvaril dom. V prostem času se ukvarjam z raznimi športnimi aktivnostmi in rad obiskujem kulturne prireditve. Sem univerzitetni diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom. V svojem poklicnem življenju sem se ukvarjal tako s pravom kot tudi z gospodarstvom. Svoje delovne izkušnje sem najprej osem let pridobival na pravnem področju, zadnjih štiriindvajset let pa na gospodarskem področju, in sicer na vodstvenih in vodilnih delovnih mestih, kot direktor oziroma nadzornik.

 

Kakšne zadolžitve imate kot podžupan Škofljice?

 

Kot podžupan Škofljice sem na začetku mandata imel zadolžitve predvsem na gospodarskem področju. S prenehanjem funkcije podžupanu Bojanu Božiču pa sem prevzel zadolžitve tudi na področju družbenih dejavnosti. Na obeh področjih sem v pomoč županu pri njegovem delu.

 

Poleg podžupanovanja ste tudi prvi nadzornik Slovenskih železnic in direktor v svojem podjetju. Od kod jemljete energijo?

 

Energijo črpam iz zadovoljstva, ki sledi uspešno opravljenemu delu. Torej: več uspešno opravljenega dela, več zadovoljstva in s tem več energije za nove obveznosti.

 

Na zadnjih županskih volitvah ste kot kandidat SDS kandidirali za župana. V drugem krogu ste podprli gospodaIvana Jordana. Je bila to pravilna odločitev?

 

Res sem na zadnjih lokalnih volitvah kandidiral za župana Občine Škofljica in se nisem uvrstil v drugikrog. Tako v stranki kot tudi osebno smo se po razmisleku odločili, da z gospodomIvanom Jordanom sklenemo Pogodbo o političnem sodelovanju v mandatnem obdobju 2010–2014, z osnovnim ciljem, da skupaj z neodvisnima listama Moja občina in Naša Lavrica uresničujemo razvojne projekte v Občini Škofljica.

 

Razlog je bil predvsem v tem, da v naslednjih štirih letih kot odgovorna politična stranka pomagamo pri razvoju Občine Škofljica in to s konstruktivnim sodelovanjem z županom in občinskim svetom, z namenom, da naredimo čim več dobrega za občane in občanke Občine Škofljica. Moje mnenje je, da ne glede na to, ali sem župan ali ne, moram sodelovati in se po svojih najboljših močeh spoprijeti s problemi, ki so v občini, jih reševati in ponuditi prebivalcem Občine Škofljica nove ideje, predloge in rešitve za boljše in kakovostnejše življenje.

 

Če je bila to pravilna odločitev, bo pokazal čas. Vsekakor pa menim, da bi brez sodelovanja veliko težje reševali probleme v občini, ki jih ni malo tako na komunalnem, prometnem, izobraževalnem, gospodarskem in drugih področjih. Tu ne smemo pozabiti na izgradnjo osnovne šole na Lavrici in Doma starejših občanov v Škofljici.

 

Prepričan sem, da moramo razmišljati pozitivno in optimistično, da moramo sodelovati, saj bomo samo na ta način lahko skupaj realizirali zastavljene cilje, ki smo si jih zastavili z volilnim programom.

 

Kako sicer ocenjujete sodelovanje z županom?

 

Sodelovanje z županom ocenjujem kot korektno.

 

Škofljica ima idealno lego. Za večji gospodarski razvoj pa ji manjka predvsem za to potrebne gospodarske infrastrukture. Kje so glavne ovire?

 

Res je, da ima občina Škofljica zaradi svoje lege velike priložnosti tudi na gospodarskem področju.

 

Glede problemov gospodarske infrastrukture bi omenil predvsem problematiko na področju prometne infrastrukture. Gre za enega izmed največjih problemov, ki ga mora Občina Škofljica čim prej rešiti. Sama rešitev je na strani države, vendar ima tudi občina tu svoje obveznosti, ki jih mora izpolniti in to predvsem na področju opominjanjadržavnih organov na nevzdržno prometno situacijo na območju Občine Škofljica. Tudi sam se aktivno vključujem v reševanje te problematike, tako na lokalnem, občinskem kot tudi državnem nivoju. Trenutno poteka javna razgrnitev študije variant obvoznice s predlogom najustreznejše rešitve in javna razgrnitev okolijskega poročila. Prav tako na pristojnem ministrstvu potekajo razgovori v zvezi z začasno rešitvijo problema prometa v Škofljici, to je štiripasovnico od Malenc do Škofljice ter izgradnjo krožišč na Lavrici in Škofljici. V OPN se umešča tudi krajša povezovalna cesta od krožišča pri OŠ Škofljica na staro avtocesto in »park&ride«, ki bo izboljšal prometno problematiko v Občini Škofljici. Prav tako bo na reševanje problema vplival tudi popoln avtocestni priključek v Šmarju Sap (proti Ljubljani).

Po mojem mnenju je edina prava dolgoročna alternativa urejanjaobvoznice v Občini Škofljica varianta preko Barja. Samo ta način reševanjaobvoznice bo razbremenil sedanjo cesto proti Ljubljani in se bodo lažje uredila središča, povečala se bo prometna varnost, manjša bo obremenjenost s hrupom, manjša onesnaženost naselij, ne nazadnje bo tudi več prostora predvsem za nemotoriziran promet.

Problem, ki ga zgoraj navedene rešitve ne rešujejo, pa je prometna situacija na Pijavi Gorici, ki ji je potrebno nameniti posebno pozornost. Dolgoročna rešitev je vsekakor obvoznica okoli Pijave Gorice. Začasno pa bo potrebno izgraditi podhod in s krožišči, semaforji ter omejitvami hitrosti poskrbeti za prometno varnost na tem področju.

 

Kako bo občina pritegnila podjetja – potencialne investitorje – v industrijsko cono zaradi dejstva, da ima vsaka od sosednjih občin že najmanj po eno industrijsko cono?

 

Imamo poslovno obrtno cono, ki bi nam lahko omogočala, da se bo v naslednjih letih podjetništvo v naši občini razvijalo naprej.

Trenutna gospodarska in finančna situacija oziroma kriza, katero živimo, ni najprimernejša in najugodnejša za širitev podjetništva, zato tudi naša poslovno obrtna cona ne zaživi tako, kot je bilo načrtovano. Poleg tega pa imamo probleme s Kraško družbo, ki je kupec največjega dela nepremičnin. Zašli so v finančne težave in trenutna situacija s poslovno obrtno cono vsekakor ni dobra.

 

Katere panoge gospodarstva ima občina namen pritegniti v svoje okolje?

 

V občino bi vsekakor radi pritegnili panoge, katerih dejavnost ne bi bila moteča za krajane. Poslovni programi, ki jih je možno načrtovati in realizirati, so v okviru poslovno obrtne cone fleksibilno opredeljeni in obsegajo predvsem servisne, proizvodne ter skladiščne dejavnosti, praviloma v merilu drobnega gospodarstva, brez onesnaževanjaokolja. Osnovna dejavnost se lahko dopolni še z objekti, namenjenimi trgovini in spremljajočim dejavnostim.

 

Samooskrba s hrano je v državi komaj enotretjinska. Kakšne instrumente uporablja občina za spodbujanje k večji pridelavi hrane?

 

Problem s padanjem samooskrbe je v Sloveniji velik, saj je, kot pravilno ugotavljate, s preko 100 % pri določeni panogi, na primer pri zelenjavi, samooskrba padla na eno tretjino, kar je zagotovo zaskrbljujoče. Samooskrba s hrano je ena izmed najpomembnejših strateških usmeritev vsake samostojne države, torej mora biti tudi cilj Slovenije. Strateška prehranska varnost namreč pomeni varovanje samostojnosti, razvoja in stabilnosti države. Poleg tega pa samooskrba na nivoju gospodinjstev daje možnost fizične aktivnosti, nudi dostop v naravo in odvrača pozornost od trenutno žalostnih misli. Končni učinek je boljše zdravje, manjša obolevnost in večja samooskrba s hrano.

 

V Občini Škofljica imamo sprejet Pravilnik o sofinanciranju programov za ohranjanje, spodbujanje in razvoj podeželja in se uporablja za programsko obdobje 2007–2013. V naslednjem letu bo potrebno ta pravilnik dodelati in vanj vključiti dodatne ukrepe, ki bodo spodbujali pridelavo ekološko zdrave hrane v občini.

 

Ukrepi so določeni z evropskimi smernicami in se izvajajo v okviru Ministrstva za kmetijstvo RS, katero daje občinam smernice za razvoj podeželja.Občinapa to izvršuje preko sredstev za izvajanje programov ohranjanja in razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja in se zagotavljajo z Odlokom o proračunu Občine Škofljica za tekoče leto. Sredstva, ki so nepovratna in so določena v letnem programu kmetijstva, se upravičencem dodelijo na podlagi javnega razpisa s sklepom ali z odločbo, kjer se opredelita višina odobrenih sredstev in namen, za katerega so bila sredstva odobrena.

 

Ali občina razmišlja, da bi manjšim pridelovalcem zagotovila lokalno tržnico, kjer bi lahko dnevno ponudili svoje pridelke in izdelke? Če, da, kje – v katerih naseljih? Za kakšno odškodnino bi (bodo) lahko pridelovalci uporabljali lokalno tržnico?

 

Z lokalno tržnico pod Ruskovim kozolcem, ki je bila narejena preko Leader las sredstev leta 2009, občina priložnostno sodeluje in to predvsem v času velike noči in božiča. Sodelovanje bi bilo lahko tudi bolj pogosto, vendar ni pravega interesa in odziva.Občinaje pred časom poskusila tudi z organizacijo te dejavnosti na parkirišču pred občinsko stavbo in tudi tu je bil odziv slab. V primeru, da bi s strani lokalnih proizvajalcev in eventualnih kupcev bil interes in potreba po lokalni tržnici (dnevni ali ob koncu tedna), bi občina vsekakor pomagala pri organizacij te dejavnosti.

 

Ali občina podpira ekološko pridelavo hrane? Če da, kako?

 

Pridelovanje hrane višje kakovosti, kar je tudi ekološka pridelava hrane in tudi pridelava drugih proizvodov, kot so zelišča in podobno, občina podpira z ukrepi v okviru zgoraj navedenega pravilnika o sofinanciranju programov za ohranjanje, spodbujanje in razvoj podeželja. Ekološka pridelava hrane lahko pripomore k boljši donosnosti posamezne kmetije in s tem k večji samooskrbi s hrano višje kakovosti, kar mora postati tudi tržna priložnost ob izgubljanju konkurenčnosti pri klasični pridelavi.

 

Ker smo že v mesecu decembru, bi ob tej priliki že sedaj vsem občanom in občankam Občine Škofljica zaželel en lep doživet božič, ponosno praznovanje dneva samostojnosti in veliko zdravja, zadovoljstva in sreče v novem letu 2013.

 

Jana Vavtar, France Prešeren

 

 





Povezani članki
0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Škofljica!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!