Čeprav je bilo do danes napisanih že mnogo poljudnoznanstvenih člankov na temo ustnega zdravja, se še vedno v vsakodnevni praksi srečujemo s pacienti, ki se kljub ozaveščanju ljudi ne zavedajo pomena temeljite ustne higiene.

Današnji temeljni poudarek zobozdravstva je izvajanje preventivnih pregledov in temeljita ustna higiena. Skrb za ustno zdravje se prične z zgodnjim začetkom obiskovanja zobozdravnika. Prvi obisk specialista pedontologa se priporoča pri 6 mesecih otroka. S tem obiskom se otroka vključi v preventivni zobozdravstveni program. Otrok se s tem navadi na obiske pri zobozdravniku, starše se poduči o pravilni prehrani (med drugim nočno hranjenje s stekleničko ni priporočljivo) ter navadah otroka in o čiščenju zobnih oblog s prvega izraslega mlečnega zoba. Zobje običajno izrastejo povsem zdravi, lahko pa se že zgodaj pojavijo težave. V raziskavi na Švedskem so opazovali pojav kariesa pri otrocih starih med 2,5 in 3,5 leti. Ugotovili so, da se je že pri 11,3 % te populacije pojavil karies. Po enoletnem ponovnem pregledu iste populacije pa so našli karies že pri 37 %.

Karies je večfaktorska bolezen in nastane, ko so hkrati prisotni 3 faktorji. Gre za medsebojno vplivanje zobnih oblog (biofilma oz. plaka), sladkorjev (substrata) in občutljivosti gostitelja. Ko so vsi ti faktorji prisotni, hitro nastane začetni karies. Bakterije, ki povzročajo karies, (najpogosteje Streptokoki in Laktobacili) z razgradnjo (fermentacijo) sladkorjev proizvajajo kislino, ki zniža pH v ustni votlini. Kislina na mestih zobnih oblog pa povzroči zmehčanje in odplavljanje zobnega tkiva. Če na tem mestu zobnih oblog ne odstranimo pravočasno, nastane nepovratna poškodba zoba (karies), ki je v začetku vidna kot bel kredast madež, ki kasneje postane rumenkasto rjavkast in rjavočrn. V nadaljevanju poteka karies se struktura zoba podre, kar je vidno kot luknja v zobu. Zob je lahko tudi občutljiv na zunanje dražljaje, ni pa nujno.

Osnova za preprečitev nastanka, upočasnitev ali zaustavitev kariesa je pravilna dieta, temeljita ustna higiena in premazovanje zob s flourom. Na dan se priporoča največ 5 do 6 obrokov, med obroki naj se ne je ničesar. Po vsakem obroku si usta speremo z navadno nesladkano vodo oziroma z mlekom, da nevtraliziramo oziroma razredčimo nastalo kislino. Po obroku počakamo vsaj 30 min na ščetkanje zob, saj bi si s tem še dodatno mehansko odstranili zaradi kislin zmehčano zobovino. Tudi takoj po ščetkanju zob se ne priporoča zaužitja kisle hrane.

Karies nastaja na določenih mestih zob bolj pogosto kot na drugih mestih in sicer predvsem na zobnem vratu, v medzobnem prostoru in zobnih jamicah ali brazdah. Zobne jamice in brazde se kot preventivni postopek (predčasno preprečevanje bolezni) zalije, za odstranjevanje zobnih oblog z zobnega vratu pa obstaja več tehnik ščetkanja (Stillmanova, Bassova,...) in več vrst ščetk. Pri Bassovi tehniki glavo ščetke namestimo pod kotom 45° na mejo med zobom in dlesnijo s ščetinammi obrnjenimi proti dlesni, na ta način se s ščetinami prodre tudi v dlesnin žep. Z glavo ščetke izvajamo krožne gibe in jo hkrati rotiramo proti grizni ploskvi zoba. Ni pa znanstvenega dokaza, da bi imela ena tehnika ščetkanja boljši uspeh kot druga. Za čiščenje zobnega vratu je poleg navadne ščetke priporočljiva tudi čopasta ščetka. Medzobne prostore očistimo z zobno nitko ali medzobno ščetko. Za preprečitev nastanka kariesa se priporoča vsaj 2-krat na dan temeljito nekajminutno ščetkanje zob. Električna ali sonična zobna ščetka lahko poenostavita ustno higieno ljudem s slabšimi ročnimi spretnostmi. Poleg ščetke se uporablja neabrazivno zobno pasto s fluorom (1500 ppm), občasno pa je zaželjena tudi uporaba ustne vode s flourom in klorheksidinom. Klorheksidin je razkužilo, ki preprečuje nastanek zobnih oblog in razvoj vnetja dlesni. Za otroke se priporoča uporaba otroške zobne ščetke in zobne paste s flouorm (od 500 do 1000 ppm).

Zobni kamen lahko ob netemeljiti ustni higieni nastane v dveh tednih. Nastaja kot posledica kalcifikacije proteinov iz sline in je v večini mineralizirana zobna obloga. Sam po sebi ni škodljiv, je pa zaradi svoje hrapave povšine idealna podlaga za nadaljnje kopičenje bakterij, zaradi katerih nastane vnetje dlesni. Značilni znaki vnetja dlesni so rdečina, otekanje, krvavitev dlesni in odstop dlesni od zoba. To stanje je še povratno v primeru odstranitve dražečih faktorjev, mehkih in trdih zobnih oblog. Vnetje dlesni je lahko pri nekaterih prisotno vse življenje in ne napreduje v vnetje obzobnih tkiv, lahko pa napreduje v napredovano vnetje obzobnih tkiv (parodontalno bolezen oziroma parodontitis).

Parodontalna bolezen je ena najbolj razširjenih bolezeni sodobnega čoveštva. Gre za infekcijsko bolezen, ki zaradi bakterijskih produktov iz zobnih oblog in genetskega odgovora telesa na te produkte povzroča izginjanje podporne kosti zoba in nastanek globokih obzobnih žepov. S tem zob izgubi oporo, se omaje in nazadnje izpade. Med boleznijo je porušeno ravnotežje medsebojnega delovanja obrambnih mehanizmov gostitelja in mikrobov v zobnih oblogah (bakterij v zobnih oblogah je približno 10⁸ v 1 mm³). Glavni vzrok za nastanek parodontalne bolezni je torej bakterijska zobna obloga. Kot primer prikaza velikosti prizadete površine obzobnih tkiv s povprečno 5 mm globokimi obzobnimi žepi znaša skupna površina prizadete dlesni 42 cm².

Poleg dejavnikov okolja in genetskega zapisa posameznika pa med najpomembnejše rizične dejavnike za napredovanje parodontalne bolezni uvrščajo še kajenje, nosečnost in sistemske bolezni (diabetes in okužba z virusom HIV).

Sama parodontalna bolezen in parodontalno patogene bakterije vplivajo tudi na sistemsko zdravje telesa. Bakterija Porphyromonas gingivalis (P.G.) vpliva na prezgodnji porod in prenizko porodno težo. Kar 10% vseh otrok se rodi prezgodaj in z nizko porodno težo. Dokazali so tudi posreden in neposreden vpliv bakterije P.G. na nastanek srčnožilnih bolezni, in sicer lahko tudi do 3-krat poveča verjetnost nastanka možganske in srčne kapi, saj pospeši nastanek zadebelitve arterijske stene (ateroskleroza). Zaradi vdihnjenih ustnih kapljic okuženih s parodontalnimi bakterijami pripisujejo parodontalni bolezni tudi okužbe spodnjih dihal. Danes govorimo tudi o dvosmernem vplivu sladkorne in parodontalne bolezni. Pri bolniku z neurejeno sladkorno boleznijo je parodontalna bolezen še dodatno napredovana in hkrati velja obratno, da parodontalna bolezen vpliva na urejenost sladkorne bolezni. Tako imajo sladkorni bolniki bolj pogosto vneto dlesen in bolj napredovano parodontalno bolezen.

Po razpoznavi parodontalne bolezni sledi natančen pregled, odstranitev trdih in mehkih zobnih oblog in čiščenje obzobnih žepov. Kontrola sledi po dveh mesecih. V kolikor so še zmeraj prisotni znaki vnetja, se pacienta napoti k specialistu parodontologu, ki poskuša omejiti parodontalno bolezen še s kirurškim pristopom.

Potreba po motivaciji in inštrukciji o ustni higieni je še vedno velika. V raziskavi iz leta 2008 (E.Skalerič,U.Skalerič,M.Petelin,M.Kovač-Kavčič) so pri prebivalcih Ljubljane ugotovili, da vsi potrebujejo pouk o ustni higieni, da jih 98,3% poleg pouka o ustni higieni, potrebuje čiščenje obzobnih žepov in da jih kar 47,1% poleg pouka o ustni higieni in čiščenja obzobnih žepov potrebuje tudi parodontalno kirurško zdravljenje.

Zdravstveno prosvetljeni vedo, da je ustna higiena potrebna, da so potrebni pravilni pripomočki in pravilen način za izvajanje ustne higiene, zadosten čas in pogostost čiščenja zob. Zdravstveno vzgojeni pa so tisti, ki tudi sami izvajajo pravilno in zadostno ustno higieno.

Andraž Tasič, dr.dent.med

VIRI:

1. U. Skalerič, Parodontalna medicina – stičišče med stomatologijo in medicino – zdravstveni vestnik 2000; 69
2. J. Lindhe, Clinical Periodontology and Implant Dentistry, 5th Edition, 2008
3. M. Kovač – kavčič, U. Skalerič, Rizični dejavniki napredovanja parodontalne bolezni; Zobozdravstveni vestnik 2000
4. U. Skalerič, Genetske osnove parodontalne bolezni – Zobozdravstveni vestnik 2004
5. G.Köch, S.Poulsen, Pediatric Dentistry A Clinical Approach 2009, Caries prevention
6. M. Kovač-kavčič, U. Skalerič, Vpliv zdravstvene prosvetljenosti in vzgojenosti na stanje zobnih oblog in vnetja dlesne, Zobozdravstveni vestnik, 1980
7. E.Skalerič,U.Skalerič,M.Petelin,M.Kovač-Kavčič, Potrebe po parodontalnem zdravljenju pri prebivalcih Ljubljane 20 let po prvem pregledu, Zobozdravstveni vestnik št.2-3,2008