Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za sreda, 07.12.2016

jasno
Ponoči bo pretežno jasno, po nekaterih nižinah bo nastala megla. Na Primorskem bo začela pihati šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -8 do -3, ob morju ter v krajih z burjo okoli 3 stopinje C.
-6°C | 4°C
četrtek, 08.12.2016
-6°C | 8°C
petek, 09.12.2016
-2°C | 9°C
sobota, 10.12.2016
-4°C | 11°C
Opozorila
Torek, 6.12.2016 ob 16h
Dodatnega opozorila ni.
-6°C
4°C
jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Turizem

Ajdovski gradec v novih raziskovalnih izzivih


TURIZEM

| |
20.08.2014      22:07
A A

Ajdovski gradec v novih raziskovalnih izzivih


Na kopasti, 445 m visoki, strmi vzpetini Ajdovski gradec nad Vranjem pri Sevnici se raztezajo ostaline nekdaj mogočne poznoantične naselbine, ki je v 5. in 6. stoletju n. št. živela v odmaknjeni rodovitni dolini pod Bohorjem, v zavetju Meniškega in Velikega hriba, oddaljena le štiri kilometre od plovne reke Save.


Deli:

Naselbina je bila v preteklosti večkrat raziskana in je v literaturi ena najbolj opisanih postojank. Številni odkriti in raziskani objekti so omogočili oblikovanje dokaj jasne podobe nekdanje naselbine. Cerkveni kompleks na vrhu grebena so obdajali zbiralnik za vodo in številni stanovanjski objekti, raztezali pa so se po celotnem grebenu. Naselbina je bila še dodatno varovana s kamnitim obzidjem, ki je sledilo obliki že naravno dobro zaščitenega grebena.   

Da gre za eno pomembnejših naselbin tega časa pri nas, priča predvsem kompleks treh cerkva. Tovrstni kompleksi so v vzhodnoalpskem svetu zelo redki in dajejo slutiti, da je naselbina najverjetneje predstavljala takratni škofovski sedež.     

Kljub številnim raziskavam v preteklosti nekatera vprašanja še ostajajo nerešena in kljub razmeroma dobremu poznavanju naselbine se zdi, da ta skriva še marsikatero presenečenje.  

Eno ključnih vprašanj nedvomno ostaja velikost naselbine. Na podlagi dosedanjih raziskav je velikost omejena na osrednji greben trikotne oblike in velikosti 140 x 60 m. Medtem ko je rob naselbine na severnem, južnem in vzhodnem delu grebena, obdanem z obzidjem in zaključenim s strmim pobočjem, razmeroma jasen, ostaja nejasen njen zahodni del. Na tem delu se raztegnjeno sedlo  grebena nadaljuje še dobrih 100 m v zahodni smeri in se nato postopoma dokaj položno spušča proti ledinama Konopleš in Mačkovec. Širina grebena meri dobrih 30 m, južno in predvsem severno pobočje pa ostajata precej strma.

Da moramo nadaljevanje naselbine domnevati na zahodnem delu grebena, nakazujeta njegova oblika in to, da pomeni zadnji nepretrgano nadaljevanje grebena, na katerem se razteza znani del naselbine.

Nadaljevanje naselbine na zahodnem grebenu je nakazal že dr. Timotej Knific, vodja raziskav Narodnega muzeja med letoma 1983 in 1986, ko je na začetek zahodnega grebena že lociral dva objekta (št. 18 in 19 na skici).

 

(SKEN TLORISA NASELBINE)


Prav domnevno nadaljevanje naselbine proti zahodu je bil razlog krajšega topografskega ogleda, ki smo ga v dogovoru s pristojno konservatorko Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Celje Danijelo Brišnik opravili letos avgusta arheologi Skupine STIK (Samo Hvalec), geolog dr. Tomaž Verbič (Arhej, d. o. o.) in predstavniki upravljavca KŠTM Sevnica (Rok Petančič, Matej Imperl).

Namen ogleda je bilo geološko in arheološko ovrednotenje potenciala nadaljevanja naselbine na podlagi sledi vidnih na današnji površini sedla, predvsem njihovem izdanjanju v topografskih (oblikovnih) sledeh in morebitnih ohranjenih ter še vidnih strukturah na površini grebena.

Kljub gosti poraščenoti sedla je bilo mogoče na več mestih po celotnem grebenu prepoznati topografsko izražene neobičajne (glede na naravne razmere) oblike.  Te se najpogosteje kažejo kot »udrtine«, bolj ali manj pravilnih oblik, v katerih se skrivajo morebitni tlorisi nekdanjih objektov. Najizrazitejši tovrstni »udrtini« smo opazili na obeh robovih grebena, približno 15 m zahodno od »sedla«, ki poteka pod urejenim delom najdišča.

Še prepričljivejši dokaz nadaljevanja naselbine na zahodnem grebenu je odkritje ostankov kamnitih zidov, utrjenih z malto, na katere smo naleteli na štirih mestih na severnem in južnem delu grebena.

Kamniti bloki v temeljih večinoma pripadajo dolomitu, nekaj je tudi plastastega apnenca. Ob ostankih zidov se pojavljajo posamezni kosi litotamnijskega apnenca in kremenovega peščenjaka. Medtem ko sta apnenec in dolomit v matični podlagi tal, so presenetljivi predvsem kosi kremenovega peščenjaka, ki ga v matični podlagi nismo opazili. Ti kosi so bili najverjetneje na najdišče prineseni od drugod in bi utegnili biti ostanki oz. fragmenti žrmlj.

Predvsem na severnem delu grebena se zdi, da je velik del robnih zidov ob »udrtinah« nad strmim pobočjem preprosto padel oziroma zdrsel navzdol po strmem pobočju.

Na podlagi videnega lahko torej sklepamo, da je bil tudi zahodni greben Ajdovskega gradca v preteklosti nedvomno poseljen in čeprav videnih ostalin v tej fazi časovno še ne moremo opredeliti, se zdi njihova pripadnost poznoantični naselbini in s tem njeno nadaljevanje na zahodni greben najverjetnejša razlaga. Nadaljnje raziskave bodo pripomogle k odkrivanju zanimive zgodovine in dodatni oživitvi Ajdovskega gradca, ki postaja tudi čedalje bolj priljubljena turistična in izletniška točka.

 

Zapisali: Samo Hvalec, dr. Tomaž Verbič, Rok Petančič

 

Vir:

Knific, dr. Timotej (1994) Vranje near Sevnica: A Late Roman Settlement in the Light of Certain Pottery Finds, Arheološki vestnik 45, Ljubljana

 

Kako do Ajdovskega gradca?

Arheološki park Ajdovski gradec je 5 km iz Sevnice proti Blanci (cesta proti Krškem ob levem bregu reke Save). Iz starega mestnega jedra Sevnice se peljemo proti Krškemu po levem bregu Save. V naselju Gornje Brezovo zavijemo levo proti Lončarjevemu Dolu in nadaljujemo naravnost. Vse do vasi Vranje so postavljene ob cesti usmerjevalne table. V Vranju je urejeno in označeno parkirišče (tudi za avtobuse). S parkirišča v vasi do vrha Ajdovskega gradca je okoli 15 minut zmerne hoje po urejeni dostopni poti.

 

Vabilo

V prihodnjih tednih bodo v sklopu projekta EU IPA Rojstvo Evrope, Ponovno prebujena arheološka najdišča – sodobna interpretacija dediščine kot temelj kulturnega turizma na Ajdovskem gradcu potekale številne izkustvene arheološke delavnice za učence osnovnih šol, in sicer 11. septembra, 18. septembra, 1. oktobra, vse dni z začetkom ob 8.30 in 10.30. Delavnice trajajo 90 minut. Vsi lepo povabljeni k ogledu delavnic, še posebno domačini iz Vranja in bližnje okolice. Vsi, ki bi želeli tovrstne delavnice tudi izvajati, vabljeni na usposabljanje za animatorje za vodenje arheoloških delavnic, ki bo v soboto, 6. septembra 2014, na sevniškem gradu. Več informacij dobite na spletni strani: www.ajdovski-gradec.com. Prijazno dobrodošli.





0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Sevnica!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Grajske novice
Številka: 112 AVGUST 2016
Izšla: 25.07.2016
Poglej Pdf
Prelistaj E-izdajo
Koledar dogodkov Preglej vse
December 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15
08.12.2016 | Šole in vrtci
Čarobni obisk Gradu Sevnica
08.12.2016 | Šole in vrtci
Pravljični kino s čajanko
09.12.2016 | Družabni dogodki
Vencember: Zapojmo skupaj
15.12.2016 | Družabni dogodki
Delavnica: izdelovanje novoletnih okraskov
15.12.2016 | Šole in vrtci
Pravljični kino s čajanko
15.12.2016 | Šole in vrtci
Vencember: Športne delavnice
15.12.2016 | Umetnost
Odprtje slikarske razstave JESENSKE TRANSPARENCE LAPIS ART-A

Bodite prvi pri oddaji mnenja.