Ob 9. uri smo se zbrali v župnijski kapeli in ob spremljavi kitar zapeli nekaj pesmi. Sledila je zanimiva dramska igra. Za nekaj minut smo kapelo spremenili v letalo, pričakal pa nas je animator pilot. Uprizorili smo strmoglavljenje, nato pa s pomočjo vere in medsebojne pomoči našli izhod s samotnega otoka.

Po uvodnem delu smo se preselili v učilnico in si ogledali animirani film na temo velike noči. Sestra Emanuela nam je nato ob zanimivi predstavitvi podrobneje razložila pomen in potek velikonočnih praznikov. Ker pa je prvoobhajancev kar 27, smo jih razdelili v 3 manjše skupine. Otroci so tako ob pomoči animatorjev na ustvarjalen način spoznavali velikonočno zgodbo.

Po končanem skupinskem delu smo se spet zbrali v eni izmed učilnic in vsaka skupina je predstavila svoje delo ter ugotovitve. Animatorji smo vzeli kitare, otroci za pesmarice in smo skupaj zapeli nekaj pesmi. Dopoldansko delo je naše možgančke dodobra izčrpalo, zato smo že težko čakali kosilo. Medtem so animatorji na velikem travnatem igrišču že pripravili potrebne pripomočke za veliko igro. Sestavili smo močni ekipi, ki sta se med seboj pomerili v igri kraja zastavic.

Po dobri uri igre in zabave na igrišču smo se odpravili v Miklavževo dvorano na izdelovanje butar. Vsakdo si je naredil svojo unikatno butaro in jo naslednji dan odnesel v cerkev. Pri izdelavi so nam pomagale tudi katehetinje, saj so ideje kar kipele iz naših glav. Na koncu je nastala prava barvna paleta butar najrazličnejših oblik. Po delavnici smo odšli v cerkev in imeli vaje za veliki četrtek, dan, ko so se prvoobhajanci predstavili tudi širšemu krogu ljudi.

Ob koncu tega dne smo se sicer utrujeni, a polni novega znanja poslovili, otroci so stekli v objem staršev, ki so jih že čakali na dvorišču. Sevniški animatorji smo veseli, da smo vedoželjnim otrokom lahko podarili košček naših izkušenj in znanja v njihov mozaik življenja, ki se je začel šele dobro sestavljati.

Aljaž Prosenik, animator