Logo MojaObčina.si
DANES
21°C
5°C
JUTRI
27°C
5°C
Oceni objavo

Tudi sevniški planinci smo se srečali z medvedom iz oči v oči.

V torek 29. novembra kot vsak torek se je skupina osmih planincev PD Lisca Sevnica napotila na celodnevno gorsko turo čez Golake (nad Ajdovščino). Ker so trije vrhovi oddaljeni pol ure hoda drug od drugega smo se namenili da po vzponu iz Predmeje na vrh, prečimo vse tri. Toda že na pol poti navzgor nam je izza nepreglednega ovinka nenadoma prišel po stezi nasproti kakšne 300kg težak sivorjav kosmatinec. Ko nas je zagledal na kakšnih 30m, jo je v trenutku ubral navzgor po hribu in se skril med skalami in bukvami. Videl ga je le Jože Jere. Po debati in ogledovanju odtisov v ivju in listju smo tudi drugi takoj ugotovili, da je velika mrcina. Nič hudega sluteči nadaljujemo pot navzgor in po dobri uri in pol v hudi burji in mrazu cca -8 stopinj pridemo na vrh z ivnatim ruševjem pokritega Velikega Golaka 1495m. Ob čudovitem razgledu do morja, Julijskih in Kamniških alp, smo pozabili na predhodno videnje. Zaradi mrazu se takoj po običajnem fotografiranju napotimo navzdol proti srednjemu Golaku v kakšni 200m razvlečeni koloni in se prvi že povzpnemo na vrh srednjega Golaka, kliče od zadaj Veronika K.  da si je Zdravko B. v dokaj težkem prehodu izpahnil ramo. Jože kot najbližji se je  vračal nazaj  in preden je prispel  do njiju, sta ta dva  že uspela roko naravnati. Nista pa vedela, da ju je 10 m višje na pobočju opazoval medved, ki smo ga že prej videli. Jože jima pokaže navzgor kosmatinca in preden izvleče telefon, da naredi posnetek le ta skoči za skalo in na stezo cca 10m  za njimi. Z živalskimi kriki se vsi trije spustijo v dir po težko prehodni stezi proti vrhu, medved pa dobrih 5m za njimi. V obupnem kričanju in teku navzgor se ob robu ruševja medved le ustavi. Vsi prebledeli v grozi strahu, zadihani in odpirajoč nahrbtnike, da mu vržejo nekaj od malice, da bi ga zaustavili, z zadnimi močmi prispejo na vrh srednjega Golaka od koder je bilo slišati zadnjih par minut le zavijanje burje in vmes obupno kričanje. Prešinilo me je, da je morda nekdo zdrsnil v prepad, in kako bomo reševali, ne pa da bi jim medved sledil, kot se je izkazalo takoj za tem. S pospešenimi koraki smo se, ozirajoč nazaj, po prvi možni stezi spustili vse do najvišje ležečih zgradb nad Predmejo, kjer je strah popustil in sledilo preoblačenje ter malica. Tu pa  se je razburljivo doživetje  potem začelo pametovati in spreminjati v šale. Konec dober, vse dobro.

Janez Levstik

Oglejte si tudi