Gospod Majes nas je najprej podrobneje seznanil z zdravilnim delovanjem slezenovcev, breze in trobentice, med opisovanjem zdravilnih lastnosti omenjenih rastlin pa ni pozabil niti na medicinski vidik, t.j. kako rastlina ali del zdravilne rastline deluje na človeški organizem. Pri nabiranju zdravilnih rastlin moramo biti namreč pozorni na to, kateri del rastline lahko uporabimo za zdravljenje. Pri večini je uporaben ali užiten le del rastline, pri nekaterih pa lahko v zdravilne namene uživamo celotno rastlino (t.j. liste, steblo, cvetove in korenino; če gre za olesenele rastline, celo njihovo lubje). Prav tako moramo biti pozorni tudi na njihovo pripravo, saj lahko le tako izkoristimo njen celoten zdravilni potencial (t.j. sušenje, prevretki, hladni namoki, tinkture v olju oz. alkoholu različnih koncentracij, ipd.). Predavatelj je posebej poudaril, da pred nabiranjem zdravilnih rastlin obvladamo vsaj osnove botanike; ne zgodi se namreč redko, da pride zaradi nepoznavanja rastlin do hudih zastrupitev ali celo smrti. Rastline so lahko usodne za človeka predvsem v primeru, ko pride do zamenjav med posameznimi rastlinskimi vrstami (tu velja izpostaviti predvsem zamenjavo čemaža z jesenskim podleskom ali šmarnico) ali pa tudi, če sestave rastlin ne poznamo dovolj dobro (poleg koristnih snovi lahko namreč ista rastlina ali del vsebuje tudi strupene snovi, neprimerne za uživanje).
Na koncu predavanja, ki se je na trenutke odvilo v šaljivem, rahlo nagajivem tonu, je bil čas tudi za vprašanja udeležencev in skoraj vsakdo je kaj vprašal. Več kot dvourno druženje je prehitro minilo, še posebej dragocena je bila slikovita predstavitev nekaterih receptur za samozdravljenje. Med zanimivejšimi velja omeniti recept za jajčno olje, ki se ga je gospod Majes naučil na kmetijah pod Olševo na Solčavskem. Tam je veljalo, da jajčno olje pozdravi vsako rano in tudi gospod Majes za zdravljenje ran pogosto uporabi ta pripravek. Ob tem nam je zaupal, da razmišlja že o svoji tretji knjigi, ki jo namerava posvetiti prav celjenju ran »s pomočjo narave«.
Maja Gregorčič,
Zavod Rožlin
