Celodnevnega Divjanja, kot smo malo za šalo in malo zares naslovili tokratni dogodek, se je udeležilo trideset rastlinskih navdušencev z zavidljivim znanjem o rastlinskem svetu. To je delavnico naredilo še bolj razgibano in ni ga bilo udeleženca, ki po triurnem intenzivnem prepoznavanju rastlin ob potoku Bistrica, ne bi postal tudi lačen. Opoldne smo se okrepčali na idilični jasi ob potoku Bena. Divji piknik je ponudil nabrane rastlinske dobrote, ki so pobožale brbončice še tako zahtevnega gurmana. Pod taktirko divjega chefa smo pripravili namaze iz užitnih divjih rastlin, jih kombinirali s skuto, sirom, olivnim oljem in ponudili z zeliščnim kruhom, ki so nam ga spekli na Janezkovi domačiji. Kdo bi si mislil, da iz robid lahko pripravimo tako slastna nabodalca; v kombinaciji z mocarelo in zelišči so prijala kot prijetna sadna osvežitev. Da smo na poti nazaj v miru lahko prebavljali divje dobrote, sta poskrbela voznika starodobnih traktorjev, ki sta nam olajšala vrnitev na izhodiščno točko v Drago. To je bil prav poseben prevoz, ki smo ga popestrili z ubrano pesmijo in veselim vriskanjem. In že je sledila druga etapa divje kuharije, ki je vključevala pripravo »ene zelo zmešane enolončnice«, paradižnikove solate z užitnimi pleveli, poldivje pice, za posladek pa pečeno proseno kašo. V vseh jedeh smo uporabili na poti nabrane rastline: dobro misel, divjo meto, koprive in plevele, kot so ščir, metlika in tolščak, pa tudi gobe lisičke. Medtem ko je divja juha brbotala v velikem loncu, so marljive roke udeležencev pripravile paradižnikovo solato, obogateno z gozdnim slezenovcem, pa tudi krušna peč je bila ravno prav vroča za pripravo divjih pic. Spekli smo več različic, od tistih z nekaj »zabele« z domačo šunko in mocarelo, pa do čisto divjih s čemaževim in koprivnim pestom. Kljub obilici dobrot je bilo v naših želodcih ravno prav prostora še za pečeno proseno kašo iz krušne peči s suhimi slivami, robidami in divjo meto. Še nekaj izmenjanih besed, informacij, napotkov in udeleženci so se zadovoljni in siti poslovili.
A nekaj udeležencev je bilo tudi takih, ki so se odločili, da še ne gredo domov. Izobraževalnemu delu zeliščarskega dne namreč vedno sledi še glasbeno obarvan zaključek večera, na katerega so vabljeni tudi domačini. Letos se je odvijal v cerkvi sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori. Gostili smo Bogdano Herman, ki se lahko pohvali z več kot 30-letno kariero pevke in raziskovalke že skoraj pozabljenih slovenskih ljudskih pesmi. Za ta večer je pripravila repertoar predvsem iz Prekmurja, Porabja in Rezije. Dotaknila se je različnih vsebin na temo rastlinskega sveta npr. dreves, kot sta breza in bukev, pa žita in prekmurskih ravnic, glasno in grleno je zapela po rezijansko, manjkala pa ni niti prenekatera izvedba ustvarjalki ljube Desetnice. Že na začetku je pojasnila, da ni prišla samo z namenom, da bi pela in naj ji ne zamerimo, če bo tudi veliko govorila. Verjetno med poslušalci ni bilo nikogar, ki bi ji govorjenje zameril, saj je podala odlične in jasne razlage odpetih ljudskih napevov, ki brez predhodne razlage ne bi dosegli pravega namena. Po dobro uro trajajočem koncertu in bučnem aplavzu smo z ustvarjalko zapeli tudi nekaj vsem znanih ljudskih pesmi. Letošnji zeliščarski dan bi lahko na kratko strnili z dvema besedama: divje in navdihujoče!
Maja Gregorčič,
Zavod Rožlin
Fotografije: Liljana Jantol Weber, Alenka Weber
