"Spoštovani člani občinskega sveta spoštovane občanke, občani in vsi ostali prisotni.
Dovolite mi, da na današnji dan, ko sicer v naprej praznujemo dan samostojnosti in enotnosti, nekaj besed spregovorim prav o teh dveh pojmih.
Samostojnost. Kaj je to? Je to mar to, da lahko počnem kar želim, ne glede na vse druge? Je to mar pravica, da ne oziraje se na druge uveljavim svoj interes in želje, morda celo kapric? Ne! Živimo v družbi in svetu, kjer si svobode in samostojnosti želimo prav vsi in nam vsem enako, kot ena izmed najpomembnejših človekovih pravic, tudi pripada. Družba lahko svobodo in samostojnost posameznikov ohrani le, če jo lahko zagotovi tudi tistim najšibkejšim, tistim, ki si z močjo ali brezobzirnostjo tega sami ne morejo vzeti.
Kaj pa samostojnost nekega naroda? Je to mar vrednota za katero se je vredno boriti in zanjo trpeti? Svetopisemska zgodba Judov, ki so si iz egiptovskega suženjstva izborili pot v svobodo, ni bila lahka. Najprej niso natančno vedeli, kam bodo šli in kje je njihov cilj oziroma obljubljena dežela, vendar so o njej sanjali. Na poti pa so naleteli na mnogo tegob. Huda je bila na primer lakota, pomanjkanje. Še večja tegoba je strah pred jutrišnjim dnem, ki je bil negotov. In začele so se pojavljati govorice, češ, vrnimo se v Egipt, saj smo tam imeli polne lonce čebule in mesa, pa četudi v sužnost. Ali se svoboda in neodvisnost lahko primerja s polnimi lonci čebule in mesa? Tudi. Tudi materialne dobrine človek potrebuje, da lahko živi. Še bolj pa potrebuje človeške odnose v katerih ni sovraštva, s katerimi se počuti varen in takrat je lahko ustvarjalen in iznajdljiv, z nekaj truda in potrpljenja pa lahko s vztrajnim delom doseže tudi materialno blaginjo.
Spominjam se dogajanja v Sloveniji pred letom dni, ko je bilo še vse polno nemirov in protestov, ki so v letošnjem letu nekoliko potihnili v upanju, da si bomo vendarle nalili čistega vina, priznali kaj je bilo narobe, morda tudi koga za storjene napake kaznovali in začeli znova tako, da nam bo vsem bolje. Morda ta proces ne teče dovolj hitro, morda tudi ne dovolj učinkovito, a zdi se, da se vendarle nekaj premika. Čeprav so spoznanja težka in razočaranja velika, vendarle ne smemo opustiti upanja, da je mogoče živeti in delati bolje, tako da bomo tudi bolje lahko vsi živeli.
Da bi to dosegli, potrebujemo ponovno veliko stopnjo enotnosti. Če bomo krmilo potiskali vsak v svojo smer ne oziraje se na druge, je končni cilj vprašljiv in pot lahko pelje tudi v propad.
Spoštovani,
dovolite mi, da vam ob koncu čestitam ob dnevu samostojnosti in enotnosti, in vam pred bližajočimi se pazniki tudi zaželim vesel božič in srečno, zdravo ter korajžno novo leto 2014 z upanjem, da nam bo morda prineslo še nekaj tistega, kar je potrebno, da se ladja samostojna in dovolj enotna Slovenija obrne v pravo smer."
