Logo MojaObčina.si
DANES
15°C
8°C
JUTRI
19°C
8°C
Oceni objavo

Slovesnost ob kulturnem prazniku ob ubranem petju braniškega Okteta Vrh

"Kultura je naša življenjska izbira, naša sopotnica in vodnica narodne samozavesti," je v svojem nagovoru poudaril slavnostni govornik župan Občine Šempeter-Vrtojba, mag. Milan Turk.
"Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan…" Tako je zadonela slovenska himna iz grl braniškega Okteta Vrh na osrednji proslavi Občine Šempeter-Vrtojba, ki je potekala v Vrtojbi na predvečer slovenskega kulturnega praznika. Zbrane je nagovoril  župan, mag. Milan Turk. Njegov govor objavljamo v celoti.

"Spoštovane članice in člani občinskega sveta, občanke in občani, dame in gospodje!

Nocoj, na predvečer slovenskega kulturnega praznika, smo se zbrali, da počastimo spomin na Franceta Prešerna, našega največjega pesnika in osebnost, ki je pomembno soustvarila slovenski narod in je s svojo zapuščino dala neizbrisen pečat narodovi identiteti. Vendar jutrišnji praznik ni samo priložnost za slavje, temveč je tudi priložnost za refleksijo, za razmislek o nas, naši sedanjosti in o naši prihodnosti.

Namenom danes nočem polemizirati o dogajanju v zvezi z organizacijo ministrstva pristojnega za kulturo. Gotovo bomo o tem slišali v teh dneh še veliko takih in drugačnih mnenj. Morda bi se raje dotaknil kulture na splošno. V nasprotju s tradicionalnim pojmovanjem, ki obravnava kulturo predvsem v kontekstu duhovnega razvoja človeka kot posameznika, sodobno razumevanje kulture poudarja tudi njeno družbeno vlogo. Kultura je namreč način življenja, je širši pojem kot umetnost sama, je sprejemanje drugih, spoštovanje različnosti, dopuščanje drugačnega mišljenja. A bila bi ena najbolj negotovih in postopoma morda celo dolgočasnih stvari na svetu, ko bi ne prejemala življenja iz umetnosti. V sivem vsakdanu se nam pogosto zgodi, da smo ohromljeni od banalnosti, ki si jih po nepotrebnem vbijamo v glavo, da omejujejo naš pogled in ga zazibajo nekam k tlom. Vsakodnevne težave, skrbi in hitrost današnjega življenja nas pogosto oslepijo in oglušijo. Ne samo da ne vidimo lepot okoli sebe o katerih pojejo pesniki, pišejo pisatelji, velikokrat ne vidimo in ne slišimo niti soljudi, ki na poti skozi življenje potujejo ob nas. Prav zato je umetnost tu, da nas prebudi z enim samim v nebo segajočim gibom, prebode z mečem lepote, presune s harmonijami in sname plašnice z oči, da ponovno zagledamo sebe, sočloveka in svet okoli nas, da ponovno začnemo polnokrvno obstajati.

 

Velika in zelo raznolika družina smo. Vsak s svojimi željami, potrebami in pričakovanji. Kljub temu smo si kot Slovenci edini: vemo kdo smo, od kod prihajamo in da imamo za seboj veličastno kulturno dediščino. V srcu smo tudi v najtežjih in prelomnih trenutkih skozi zgodovino znali ohraniti kulturo in omiko našega naroda, ki nas je spremljala, bogatila in ohranjala v dolgih stoletjih naše zgodovine. Lahko smo ponosni na našo jezikovno pestrost, bogastvo literarne zakladnice, živahnost gledališke umetnosti, filma, plesa, pestrost televizijske in radijske produkcije, upodabljajoče umetnost, domače in umetnostne obrti.

Skratka, kultura je naša življenjska izbira, naša sopotnica in vodnica narodne samozavesti. Je nekaj, kar je človeku imanentno, a vendarle z vztrajnostjo privzgojeno in pridobljeno.

Temu lahko še posebej pritrdimo Slovenci, ki živimo ob meji. 'Živeti na stičišču narodov in kultur je marsikdaj naporno, lahko pa je koristno za vse, če smo le odprti za dialog in smo pripravljeni sprejemati dosežke sosednjega naroda ter tako bogatiti sebe in lastno ustvarjalnost. Kajti v raznolikosti novih idej je prihodnost umetnosti in družbe v celoti in ne v njeni zaprtosti in enobarvnosti,' kot je nekoč povedal naš Goričan in nekdanji minister za kulturo g. Sergij Peljhan. Zato naj ta praznični dan ne bo samo dan slovesnih prireditev, in ne le golega zadovoljstva, temveč tudi dan globljega premisleka o sebi, svojem deležu k skupnemu. Premislek torej o svojem življenju in merilih, ki ga uravnavajo.

 

Spoštovani, praznik bo mimo, a pride drugi. In pridejo tudi čisto vsakdanji dnevi, ko bo naša obča kultura na preizkusu. Zato je pomembno, da ves čas vemo, kdo smo, in s tem, ko smo prišli nocoj sem v Vrtojbo, smo to tudi povedali. Prepričan sem, da nas bo to naše današnje druženje še bolj povezalo, da je to ne samo prijetna priložnost za sprostitev temveč tudi za duhovno obogatitev. Verjamem namreč, da tudi Slovenec 21. stoletja potrebuje kulturo vsaj toliko, če ne še veliko bolj, kot naši predniki v preteklosti.

Iskrene čestitke vsem ob našem kulturnem prazniku!"

V nadaljevanju so kulturni program oblikovali pevci Okteta Vrh iz Branika. Njihov repertoar temelji predvsem na slovenski ljudski pesmi, ki ga bogatijo priredbe vseh znanih in manj znanih pesmi slovenskih skladateljev iz obdobja romantike in čitalništva, radi pa imajo tudi umetniške skladbe tujih izvajalcev. Za tokratno priložnost so izbrali ljubezenske in domovinske pesmi ter z ubranim petjem navdušili zbrano občinstvo.

Oglejte si tudi