Napoved je, da bodo pogostejše nevihte, ki pa bodo prinesle le kratkotrajne krajevne osvežitve. Ob koncu tedna se bo možnost krajevnih padavin še povečala. V nedeljo se bo precej zmanjšala tudi toplotna obremenitev. Temperature se spustile pod 30 °C.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), lahko daljše obdobje vročine povzroči različne težave, kot so kožni izpuščaji, vročinski krči in izčrpanost, kratkotrajna izguba zavesti oziroma omedlevica ter vročinska kap.
Težave lahko preprečimo z umikom v senco ali v hladnejše prostore, omejitvijo fizične aktivnosti na prostem na jutranje ali večerne ure in uživanjem lahke hrane v manjših obrokih. Uživati je potrebno zadostne količine tekočine.
Vročina najbolj prizadene starejše in otroke, bolnike, osebe s socialno-ekonomskimi problemi in osebe, ki so dodatno izpostavljene nekaterim dejavnikom iz okolja. NIJZ vse poziva, naj bodo še posebej pozorni na znake prizadetosti in jim po potrebi pomagajo.
Kako preživeti vročino brez posledic
- Med vročinskimi vali, med 11. in 16. uro, se izogibajte telesnim naporom.
- Razhladite telo s pogostim prhanjem z mlačno vodo. Pazite, da ni preveč hladna, saj se boste zaradi tega še bolj znojili. Ledena voda, pa naj še kako paše, je velik šok za segreto telo.
- Oblecite lahka široka oblačila iz naravnih materialov – bombaža ali lanu.
- Nosite klobuk ali kakšno drugo pokrivalo in sončna očala.
- Previdno uporabljajte klimatske naprave. Razlika med zunanjo temperaturo in temperaturo prostora naj bo največ sedem stopinj.
- Pred odhodom na sonce se obvezno namažite z zaščitnim faktorjem.
- Popijte najmanj 1,5 litra vode čez dan in jejte lahko hrano, ki vključuje zelenjavo sadje in ribe.
- Uživajte čim manj alkohola in kofeina.
Sončarica, prepoznavni znaki
Za sončarico so značilni potenje ali mrazenje, vrtoglavica, glavoboli in slabost, tudi če niste rdeči kot kuhan rak. Telo je sporočilo, da niste popili toliko, kot ste se potili.
Ko je temperatura 35 stopinj Celzija čez dan, lahko s potenjem izgubite 10 litrov tekočine. Pijte veliko vode ali športnih napitkov. Počivajte v zaprtem prostoru in se pokrijte s hladnimi, mokrimi brisačami.
Če se počutite, kot da imate vročico ali padate v nezavest, in se nehate potiti, nujno obiščite zdravnika. Če sončarice ne zdravimo, lahko povzroči poškodbe jeter, ledvic, mišic in srca, zato obiščite zdravnika, če kmalu ne bo dobro.
V vročini naj živali mirujejo
Živali bistveno težje prenašajo vročino, kot kjudje.
Živali v času višjih temperatur NE puščajte v avtomobilih (čeprav če ste pustili odprta okna, ali je avto v senci). Četudi zunaj ni izjemno vroče, deluje notranjost avtomobila kot pečica, ki se lahko že v nekaj minutah segreje na več kot 60 °C.
Če je pes zaprt v avtomobilu ali privezan na soncu, lahko toplotni udar nastopi že v 15 minutah. V zelo vročih poletnih dneh imejte psa stalno pod nadzorom.
ŽIVAL NA SPREHODU – ASFALT – opečene blazinice
Asfalt se na soncu segreje do te mere, da lahko ožge pasje blazinice. V izogib temu sprehajajte psa zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko se asfalt ohladi. Če morate psa sprehajati v dnevnem času, mu zagotovite obutev, ki bo zaščitila njegove tačke in se izogibajte hoje po asfaltu – raje se sprehodite po bližnjem travniku ali gozdni poti. Kako vroč je asfalt preverite tako, da svojo dlan položite na asfalt za približno 30 sekund – če morate zaradi vročine prej umakniti roko, je asfalt prevroč za psa!
Simptomi toplotnega udara
- povišana telesna temperatura
- pospešen in šibak srčni utrip
- oteženo dihanje
- modrikaste vidne sluznice
- drhtenje
- krči
- opletajoča hoja
- nezavest
Kako jim lahko pomagamo?
Najbolj pomembno je, da pregreto žival čim prej ohladite. Takoj jo premaknite v hladen prostor ali vsaj v senco in ji ponudite hladno (ne premrzlo) vodo. Če sprva noče piti, ji nežno zmočite dlesni, vendar je ne silite s pitjem. Pije naj postopoma, zato ji vodo ponudite večkrat v manjši količini.
Živali ne polivajte z mrzlo vodo, saj lahko pri prehitrem ohlajanju pride do šoka. Za ohlajanje raje uporabite mokre brisače, ki jih najprej položite na tace, trebuh in za vrat. Če gre za težji primer toplotnega udara, jo lahko na teh mestih tudi polijete z mlačno vodo. Z ohlajanjem prenehajte, ko vaši živali telesna temperatura pade na 39° C.
Takoj pokličite veterinarja. Tudi če se vam zdi, da je vaš ljubljenček že okreval, je lahko toplotni udar pustil posledice na notranjih organih, zato je najboljše da ga čim prej pregleda veterinar.
O OSTALIH NEVARNOSTIH
Poleti je potrebno biti pozorni tudi na pike insektov in ugrize kač. Najnevarnejši so piki na območju grla in žrela, ker lahko oteklina, ki pri tem nastane povzroči težave z dihanjem ali celo zadušitev. Tem nevarnostim so najbolj izpostavljeni manjši psi, mladiči in psi, ki so alergični na pike. Otekline se blaži s hladnimi obkladki, nujna pa je tudi takojšnja veterinarska pomoč.
Pogosta težava so tudi alergije. Na potovanju bodite pozorni, ker lahko alergijo sproži onesnažena voda in celo morska sol. Če opazite pogosto praskanje in spremembe na koži, pomislite tudi na to. Ukrepi so sprotno umivanje psa po vsakem kopanju, da se na ta način odstrani umazanija ali sol.
Psu ne dovolite, da bi pil vodo iz stoječih luž in ribnikov. Ta voda lahko vsebuje bakterije in alge, ki lahko povzročijo različne bolezni. ČE OPAZITE DRUGO ŽIVAL, v slabem stanju, ki potrebuje svežo vodo, ji jo ponudite!
Že dobro znana težava so seveda bolhe in klopi, o katerih smo se podrobno razpisali že v drugih zapiskih. Na kratko: potrebna je seveda preventiva in posebna pozornost! Redno je potrebno pregledovanje tistih predelov, kjer se klopi radi prisesajo, kjer je toplo. Pod prvimi tacami, okolici srca, pri glavi za ušesi, po trebuhu in med stegni. Klopa najlažje odstranimo s posebno pinceto (seveda mora biti pod "obvezno opremo" na vašem dopustu).
