Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za sobota, 25.03.2017

jasno
Ponoči bo deloma jasno z občasno povečano koprenasto oblačnostjo.
6°C | 22°C
nedelja, 26.03.2017
6°C | 20°C
ponedeljek, 27.03.2017
0°C | 18°C
torek, 28.03.2017
0°C | 21°C
sreda, 29.03.2017
3°C | 24°C
Opozorila
Petek, 24.3.2017 ob 18h
Dodatnega opozorila ni.
6°C
22°C
jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Kultura

V počastitev kulturnega praznika je zazvenela ......


KULTURA

| |
08.02.2013      14:15
A A

V počastitev kulturnega praznika je zazvenela pesem prešerna



Slavnostna govornica Alenka Jeraj. (Foto: Foto atelje Pavšič Zavadlav)
Slavnostna govornica Alenka Jeraj. (Foto: Foto atelje Pavšič Zavadlav)
Deli:

V četrtek, 7. februarja, je Občina Šempeter-Vrtojba s slovesnostjo obeležila kulturni praznik. V sodelovanju z Mešanim pevskim zborom Vrtojba pod vodstvom Zdravka Lebana je nastala prireditev poimenovana Zazveni naj pesem prešerna, kjer so se v celoto prepletle poezije Franceta Prešerna, pete pesmi ter pesmi Ivana Roba, pesnika in pisatelja, ki je del svojega življenja preživel v Šempetru in ostal v trajen spomin zapisan v imenu tukajšnje osnovne šole ter šempetrskega trga. Letos namreč praznujemo sedemdeseto obletnico Robove smrti.

Ob tej priložnosti je zbrane v Mladinskem centru Vrtojba nagovorila poslanka Državnega zbora Republike Slovenije, Alenka Jeraj, tudi sama pesnica in neutrudna delavka na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti. Njen nagovor objavljamo v celoti:

 

"Spoštovani!

 

Slovenci smo verjetno edini narod na svetu, ki je med svoje državne praznike zapisal kulturni praznik. Dan, ko se spominjamo naših velikih pesnikov, pisateljev in ustvarjalcev, ki so orali ledino jeziku, ki je danes eden od uradnih jezikov Evropske unije. Dan, ko se spominjamo velikega pesnika Franceta Prešerna in dan, ko se sprašujemo kako je bilo nekdaj s kulturo, kako je in kako bo. Pogosto rečemo, da je na krilih kulture nastala naša Slovenija in se z nostalgijo in spoštovanjem oziramo na velike Slovence in Slovenke, duhovnika in avtorja prve slovenske knjige Primoža Trubarja, pisatelja, pesnika in politika Ivana Cankarja, svetovno popotnico Almo Karlin, generala in pesnika Rudolfa Maistra, slikarko Ivano Kobilico in še mnoge druge, ki so »hrepeneli dočakat dan, …«

Zdi se, da še kar hrepenimo po tistem dnevu, tistem svetlem trenutku. Prepričana sem, da je ta prišel takrat, ko smo razglasili svojo samostojnost, ko se je rodila Slovenija. Samo da tega na tak način ne znamo videti. Še kar hrepenimo in čakamo.

Včasih pravijo, ali pravimo celo sami, da smo majhni, da nas je le 2 milijona. In res so mnogoštevilčnejši narodi in res so države, katerih območje je nekajkrat večje od Slovenije. Ampak noben narod ne more biti večji od drugega. Vsak je poseben in velik. Za vsakim se skriva nešteto usod, ljudi, ki so se žrtvovali, ki so videli dlje, ki so si upali in ki so verjeli. Noben narod s tako dolgo tradicijo, svojim jezikom in izročilom, ki se dnevno oplaja v koncertih, predstavah in prireditvah profesionalcev in nekaj tisoč ljubiteljskih društev, ni majhen. S svojim jezikom in s svojim naravnim in kulturnim bogastvom v raju pod Triglavom, če si sposodim Cankarjeve besede, je velik. Velik tudi zato, ker je kljuboval desetletjem in stoletjem, viharjem in neurjem. Je bil trden kakor hrast; je stal in obstal.

Velik je in dajmo  si Slovenci že priznati, da nas ni treba biti sram, ker nas je malo – vsak od nas lahko gore premika, kar smo pred dvema desetletjema tudi dokazali, nekaj sto tisoč Slovence živi po svetu in so uspešni in ponosni na svoje korenine. Samo narod, ki se zaveda svojega bogastva, svojih posebnosti in svojih kvalitet se lahko ohrani, razvija in izstopa v krogu mnogih narodov.

 

Kultura ni samo praznik, operna predstava ali koncert. Kultura je tudi vse tisto kar živimo vsak dan. Naši odnosi, prijateljstva, kritike, veselje, delo, spoštovanje do drugih, strpnost, zadovoljstvo. Kultura je tudi to, da ne tarnamo, ko v resnici ni hudo, pa smo, čisto po slovensko, nagnjeni k samopomilovanju in spet po Cankarju, vedno za nekaj krivi in nekomu nekaj dolžni. Ko se pritožujemo nad plačo, ob tem pa pozabimo, da je naš sosed že nekaj mesecev nima, pa zaradi nesmiselnega prepira z možem, namesto, da bi se veselila skupnih lepih trenutkov, ko nama še služi zdravje in imajo otroci vsak svojo sobo.

O svoji usodi, o svojem življenju, o svojih načrtih in prihodnostih odločamo sami. Odloča vsak sam. In zase lahko naredi več kot država ali nekdo drug. Treba pa je nekaj poguma, inovativnosti, veselja do življenja in pobude.

Ne pa čakanja na druge in objokovanja, da se nekaj ni izšlo tako, kot smo si zamislili, o tem, kaj smo si, pa nihče, razen nas samih, ni nič vedel. Vsak zase ve, koliko priložnosti je izpustil, ker se ni mogel odločiti za to ali ono. In tudi kot narod bi morali vedeti, katere priložnosti smo izpustili ali zamudili.

Ne zamujajmo priložnosti in jih ne izpuščajmo! Podprimo tudi prijatelje in znance, ko so v precepu in se ne morejo odločiti kaj naj naredijo. Življenje je narejeno tako,da nam vedno znova daje priložnosti in nas postavlja pred nove izzive. Izbira je naša.

Mi danes smo vse tisto, kar se je dogajalo v stoletjih do tega trenutka in smo tudi del tistega, kar se bo dogajalo v prihodnje. Zato bodimo na to ponosni in se zavedajmo posebnosti in edinstvenosti časa, v katerem živimo. Bodimo ponosni na svoje korenine, bodimo ponosni, da smo Slovenci in bodimo veseli naših sosedov, prijateljev, znancev, pa tudi kritikov in tistih, ki nam niso najbolj pri srcu. Tudi oni so košček, ki sestavlja mojo domovino. 

 

Naj zaključim s pesmijo, ki sem jo napisala in objavila v moji pesniški zbirki Na poti do sebe. Lahko bi nastala kjerkoli in kadarkoli. V nekem drugem času in v drugem delu Slovenije. Ker je moja domovina tako lepa in raznolika. Ker je tako samosvoja, pa vendar tako zelo naša. Moja, Tvoja. Zato jo imamo radi in zato smo ponosni nanjo, pa četudi je kdaj nebo nad njo črno, pa četudi mi kdaj odgovori drugače kot pričakujem, pa četudi se mi včasih zdi, da me ne sprejema, se zdi, kot da ni moja domovina. Je in rada jo imam, z vsemi njenimi posebnostmi, ljudmi, lepotami, z njeno preteklostjo in prihodnostjo. 

 

V  najlepših krajih živim.

Tu sonce sije najtopleje,

piha najtoplejši veter,

seno najlepše diši

in vode v teku ustvarjajo najlepše glasove.

In tu si ti.

Smo mi.

Tu je naš dom.

In odgovornost do te zemlje.

Naše.

Do naših ljudi.

Tu se zgodi vse pomembno.

Tu se vsak dan posebej živi.

Vsak dan na novo rodi.

 

Želim vam lepo in ponosno praznovanje kulturnega praznika!"

Željam so se s svojim poustvarjanjem pridružili tudi vsi nastopajoči: poleg Mešanega pevskega zbora Vrtojba še recitatorka Urška Faganel, baletka Neža Faganelj, kitarista David Vinazza in Tilen Lancner, violinistka Tina Debenjak ter Karin Zorn, ki je dogajanje povezovala v celoto.


0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

Povezani članki
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Šempeter-Vrtojba!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!



Bodite prvi pri oddaji mnenja.