Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za četrtek, 30.03.2017

pretežno jasno
Danes dopoldne bo večinoma sončno, popoldne pa delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Najvišje dnevne temperature bodo od 18 do 23 stopinj C.
5°C | 24°C
petek, 31.03.2017
7°C | 23°C
sobota, 01.04.2017
6°C | 23°C
nedelja, 02.04.2017
5°C | 22°C
ponedeljek, 03.04.2017
7°C | 23°C
Opozorila
Četrtek, 30.3.2017 ob 6h
Dodatnega opozorila ni.
5°C
24°C
pretežno jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Kultura

Primorske pesmi rodoljubja in tigrovskega ......


KULTURA

| |
20.10.2011      17:06
A A

Primorske pesmi rodoljubja in tigrovskega upora


V sredo, 19. oktobra 2011, je bila v Coroninijevem dvorcu predstavitev knjige dr. Mire Cencič, Primorske pesmi rodoljubja in tigrovskega upora, ki sta jo pripravila Zgodovinsko društvo za Severno Primorsko in Občina Šempeter-Vrtojba. Knjigo, v kateri je skoraj dvesto pesmi, je izdalo Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij TIGR Primorske. Gre za kompleksno delo, ki ga je mogoče brati kot pesniško zbirko, a ravno toliko je tudi svojstven zgodovinski dokument.


Deli:

Ko govorimo o gibanju Tigr in njegovih somišljenikih, večina najbrž pomisli na borce, saboterje, celo atentatorje. Le redki vedo, da so bile med tistimi možmi in ženskami tudi pesniške duše ... Njihove zamolčane pesmi so se več kot 60 let zbirale in bile skorajda pozabljene. Pesmi, neglede kdo jih je pisal, izrazajo isto in enotno, ljubezen do domovine. Intimne, družbene, emigrantske, predvsem pa rodoljubne pesmi so prežete z bolečino, upornostjo in hkrati upom primorskega človeka. 

Dr. Mira Cencič, ki jih je z vztrajnostjo zbrala v svojem zborniku, pravi, da je bila presenečena nad bogastvom zbranega gradiva. Najprej je začela zbirati pesmi posvečene tigrovskim žrtvam. Našla pa je pravo kulturno bogastvo. Osredotočila se je na rokopise, tipkopise in ilegalno literaturo. Med dela »navadnih« ljudi, ki so se znašli v »nenavadnih« okoliščinah, je kasneje vključila tudi pesmi uveljavljenih pesnikov (med drugim Srečka Kosovela, Iga Grudna, Ljubke Šorli), ki se nanašajo na tigrovsko gibanje in poudarjajo razmere na Primorskem. Ugotavlja, da je veliko gradiva izgubljenega ali uničenega. Vsekakor pa se še vedno najde veliko, predvsem na podstrešjih starih domačih hiš.


Mira Cencič, rojena leta 1934 v Tomaju, je doktorica pedagoške znanosti in docentka za didaktiko Pedagoške fakultete v Ljubljani v pokoju. Poleg pedagoškega dela se je ves čas ukvarjala tudi z raziskovanjem in strokovno publicistiko. S področja šolstva in vzgoje je napisala devet samostojnih del, od teh tri v soavtorstvu. Po upokojitvi se je usmerila na proučevanje novejšega zgodovinskega dogajanja na Primorskem, predvsem tigrovskega gibanja, delovanja goriške katoliške Sredine ter narodnoobrambnega delovanja slovenskih duhovnikov v Beneški Sloveniji. S tega področja je napisala šest samostojnih publikacij (eno v soavtorstvu).

Za svoje pedagoško delo je Mira Cencič dobila zlato plaketo Pedagoške fakultete v Ljubljani in naziv zaslužni visokošolski učitelj Pedagoške fakultete Primorske Univerze v Kopru. Leta 2000 ji je Društvo TIGR dodelilo spominsko plaketo TIGR, ki jo podeljujejo posameznikom za dolgoletno uspešno društveno delovanje. V lanskem letu pa je za svoje delo prejela tudi Zlato priznanje Občine Šempeter-Vrtojba.




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

Povezani članki
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Šempeter-Vrtojba!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!



Bodite prvi pri oddaji mnenja.